65. člen ZDSS-1

Tudi odvetnik, ki je na podlagi ZBPP določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči z odločbo BPP, mora ob prvem pravdnem dejanju predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga poda upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Čeprav sodna praksa ni povsem enotna, je pravno sprejemljivo le stališče, da odločba o BPP ne nadomesti strankinega pooblastila odvetniku za brezplačno zastopanje. Odvetnik, ki je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen z upravno odločbo BPP, je dolžan predložiti pooblastilo, saj upravna določba ne nadomešča pooblastila odvetniku. Prosilcu daje le možnost, da odvetnika brezplačno pooblasti za zastopanje v konkretni zadevi. V kolikor ni pisnega pooblastila stranke odvetniku, ki je določen z odločbo BPP, njegova procesna dejanja pravno niso učinkovita. Takšno procesno izhodišče je potrebno upoštevati tudi v obravnavani zadevi.

V tretjem odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba omenjenega odstavka ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). V prvem odstavku 65. člena ZDSS-1 je nadalje določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov in je opravil pravniški državni izpit. Revizija ni bila vložena po odvetniku, prav tako niso izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 86. člena ZPP oziroma prvem odstavku 65. člena ZDSS-1, zato je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno zavrglo (374. člen ZPP).

Za vložitev revizije po sindikalnem zastopniku mora le ta dokazati, da je pri sindikatu zaposlen za zastopanje njegovih članov.

Tožnica je revizijo vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov, zato je revizija nedovoljena.

Tožnik je revizijo vložil sam, ne da bi izkazal, da ima opravljen državni pravniški izpit. Takšna revizija ni dovoljena in se zavrže.

Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

Glede na 19. člen ZDSS-1 se pri pooblaščencih za zastopanje v kolektivnih delovnih sporih uporablja ZPP, ki v 86. členu glede postopka z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje opravljanje dejanj po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma določa izjemo le za stranko, ki ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik pravniški državni izpit.

Za postopek v kolektivnih delovnih sporih ni določena izjema, da lahko udeležence v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki je pri udeležencu zaposlen za zastopanje udeleženca oziroma njegovih članov.

Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev.

Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.

Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.

Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

V socialnem sporu lahko stranka vloži revizijo tudi po pooblaščencu, ki ni odvetnik, vendar mora izpolnjevati dva pogoja: imeti mora pravniški državni izpit in biti predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov. Pooblaščenec tožnika ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi poleg prvega izpolnjeval tudi navedeni drugi pogoj.

Ker pooblaščenec tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe v tem postopku še ni bil pooblaščenec tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložil ob vložitvi revizije, ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (oziroma je ni izkazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.

Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in statusu zaposlenega pri zavodu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal), zato je revizija glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju določbe 377. člena ZPP treba zavreči.

Za razliko od 65. člena ZDSS-1, ki omogoča, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi v socialnem sporu opravlja stranka procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik delodajalca, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit, ta določba pa se uporablja tudi za pooblaščence zavoda, ki so zaposleni pri zavodu, ZDSS določa le, da v postopku pred višjim sodiščem ali Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije lahko zastopa delavca ali zavarovanca predstavnik sindikata, ki ga sindikat najame ali zaposli za zastopanje svojih članov, če ima pridobljen naziv diplomirani pravnik in opravljen pravniški državni izpit (16. člen ZDSS). Razen te izjeme, ki velja tudi za vložitev revizije, ZPP v 3. in 4. odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ali če ima sama stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.