65. člen ZPP

Za nesklenitev glavne pogodbe je odgovorna toženka, od katere tožnica utemeljeno zahteva vrnitev dvojne are v smislu drugega odstavka 65. člena OZ.

Na tožniku je breme, da mora, če želi uporabiti ugodnost že v tožbi dovolj prepričljivo izkazati pravila tujega prava, ki bi v istovrstnem primeru utemeljila pristojnost sodišča tuje države. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da tožnik pri tem ni uspel, ker ni uspel izkazati ustreznega pravila tujega prava.

Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delo trajno opravljajo na območju Republike Slovenije, tudi če gre za delodajalce, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije. To pomeni, da je po veljavni pravni ureditvi pri priznavanju pravic iz delovnega razmerja treba upoštevati teritorialno načelo.

Ker je tožena stranka ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi niso bile podane okolišine po določbi 65. člena ZPP/77 (poleg splošno krajevno pristojnega sodišča tudi sodišče, na katerega območju se opravlja ali se je opravljalo delo, oz. sodišče, na območju katerega bi se moralo opravljati delo ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje), sodišče prve stopnje pa se ni izreklo za krajevno nepristojno, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 4. tč. 2. odst. 354. člena ZPP/77.

Ker kolizijski zakon izrecno ne določa mednarodne pristojnosti v sporih iz delovnih razmerij, je mednarodna pristojnost sodišča Republike Slovenije skladno z 27. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90), ki se je pri takratnih sodiščih združenega dela uporabljal smiselno na podlagi 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 38/84), podana tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. ZPP/77 v 65. členu določa, da je v sporu iz delovnega razmerja, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (stalno prebivališče oz. sedež tožene stranke), pristojno tudi sodišče, na katerega območju bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Delodajalec je namreč zavezan za plačilo regresa za letni dopust in je na njem dokazno breme, da dokaže, da je to svojo obveznost izpolnil.

Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.