VSL sodba II Cp 2108/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v roku 15 dni toženi stranki (v korist proračuna Republike Slovenije) povrniti 365,50 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženka plača 4.458,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 4. 2012 do plačila. Tožniku je naložilo, da mora v korist proračuna RS plačati 642,18 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugačen zahtevek za povrnitev zakonskih zamudnih obresti pa je zavrnilo.

2Tožnik se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predlaga razveljavitev sodbe in izdajo zamudne sodbe ali pa spremembo oziroma podrejeno razveljavitev sodbe. Meni, da bi moralo sodišče šteti, da odgovor na tožbo ni podan in izdati zamudno sodbo. Toženka je tožbo prejela, vendar odgovora ni podala. Odločba o omejitvi poslovne sposobnosti toženke se nikakor ne more razlagati kot upravičenje CSD za zastopanje toženke pred sodiščem. CSD je vložil odgovor na tožbo v funkciji domnevno zakonitega zastopnika toženke, kar pa ni bil. Glavni vsebinski očitek sodbe je napačno razumevanje pojmov rednega upravljanja, posla, ki presega redno upravljanje in nujne gestije. V danem primeru ni šlo za redno upravljanje, ne za posel, ki bi tako redno upravljanje presegal, temveč je šlo za posel, opravljen v nuji in zaradi odvrnitve neposredno grozeče oziroma že nastajajoče škode, ki se zato ne presoja po SPZ, temveč po 199. in nadaljnjih členih Obligacijskega zakonika. Sodišče tudi napačno razume tožnikov posel kot popolnoma tuj, čeprav gre le za deloma tuj posel, ki ga opravi eden od solastnikov za vse ostale solastnike. Da je bilo streho nujno zamenjati in da je bil posel neodložljiv, je tožnik dokazal, saj je v dokaznem postopku potrjeno, da je škoda že nastajala zaradi puščanja vode in gnitja lesenih delov. Glede obsega in načina obnove pa je treba upoštevati, da sta bila tako menjava oken, kot namestitev snegolovov po stališču sodne prakse upravičena ukrepa, ki ju je treba pripisati napredku tehnike.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe ter povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče ni storilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženki je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Cerknici N 5/99 z dne 10. 7. 2000 delno odvzeta poslovna sposobnost, tekom postopka pa ji je bila s sklepom N 8/2014 z dne 10. 11. 2015 poslovna sposobnost v celoti odvzeta. Center za socialno delo (CSD) je 13. 9. 2000 izdal odločbo št. 56-25/84, s katero je sam prevzel dolžnost skrbnika toženke. To pomeni, da je odgovor na tožbo CSD vložil kot skrbnik in zakoniti zastopnik toženke. Le kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti (77. člen ZPP). Zato mora stranka v takšnem primeru procesna dejanja opravljati prek zakonitega zastopnika (78. člen ZPP). Po določbah ZZZDR v poglavju, ki ureja skrbništvo (178. do 223. člen) je namen skrbništva med ostalim, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila toženki delno odvzeta poslovna sposobnost, ker ni bila sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, predvsem pri upravljanju z denarjem ter poslovanjem s svojim premoženjem. Zato ni dvoma, da je bil skrbnik CSD dolžan (187. člen ZZZDR) in upravičen kot zastopnik toženke (prvi odstavek 192. člena ZZZDR) vložiti odgovor na tožbo in s tem v tem postopku varovati njene premoženjske koristi in interese.

6Neutemeljen je tudi glavni vsebinski očitek sodbi, da naj bi prvostopenjsko sodišče napačno razumelo pojma „posel rednega upravljanja“ in „nujna gestija“. Tožnik od toženke, ki je večinska solastnica večstanovanjske stavbe, ki leži na parceli 2 k. o. X, zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov, ki jih je imel s prenovo ostrešja in strešne kritine. Sklicuje se na nujnost posla, ker je bila streha že tako dotrajana, da je na celotni stavbi pričela nastajati škoda. Toženka se med ostalim brani, da je toženec pri izvedbi del ravnal na lastno pest, brez predhodne obvestitve toženke ali njenega skrbnika, s čimer se je želel izogniti sodnemu postopku v primeru spora solastnikov pri upravljanju s solastno nepremičnino.

7Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini (prvi odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). To pomeni, da je vsak solastnik pri izvrševanju te svoje pravice deloma omejen s pravicami preostalih solastnikov, kar se kaže tudi pri poslih rednega upravljanja s solastno stvarjo, kamor sodi sanacija strehe.(1) Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožnik pred izvedbo del ni pridobil potrebnega soglasja pri skrbniku toženke, saj ga ni niti obvestil o zamenjavi strehe, niti ni iskal soglasja za izvedbo del ali predlagal izdajo odločbe v nepravdnem postopku, ki bi lahko nadomestila voljo solastnika pri nujnih poslih za redno vzdrževanje stvari (četrti odstavek 67. člena SPZ). Zato prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe pravilno pojasni, da tožnik v določbah SPZ (67. in 68. člen) nima podlage za zahtevano povrnitev stroškov vzdrževanja solastne nepremičine.

8Seveda ima pritožba prav, da se, ne glede na vrsto posla, v življenju pojavijo situacije, ko je treba ukrepati hitro. V takšnih situacijah lahko solastnik ob pasivnosti ali odsotnosti preostalih solastnikov sam opravi posel, ki je nujen in potreben, če so izpolnjeni zakonski pogoji za poslovodstvo brez naročila (199. do 206. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Opravljanje tujih poslov (kamor sodi tudi le deloma tuj posel v primeru solastnikov) načeloma ni dovoljeno, razen v primeru, če posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena za dominusa (toženko) očitna korist (nujna oziroma koristna gestija). Tudi v tem primeru ima poslovodja brez naročila obveznosti, med ostalimi mora obvestiti o svojem ravnanju tistega, čigar posel opravlja, takoj ko je mogoče (prvi odstavek 200. člena Obligacijskega zakonika – OZ), sicer nima pravice do povrnitve potrebnih in koristnih izdatkov (prvi odstavek 202. člena OZ).

9Prvostopenjsko sodišče je pri odločanju o zahtevku tožnika pravilno uporabilo zgoraj navedene materialnopravne določbe SPZ in OZ. Argumentom sodbe, da pri izvedbi spornih del ni šlo za takšna, ki jih ne bi bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist, ni kaj očitati, predvsem pa ne drži, kar trdi pritožba, da je šlo pri ravnanju tožnika za nujno gestijo v klasičnem pomenu pojma. O nujni gestiji govorimo, kadar gestor ravna v stiski, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Obstajati mora konkretna nevarnost škode, ki jo gestor želi preprečiti s svojim ravnanjem, ali mora škoda že nastajati.(2) Tožnik ponavlja v pritožbi, kar je ugotovilo na podlagi njegove izpovedi in izpovedi priče A. A. tudi že prvostopenjsko sodišče, da je bila streha dotrajana, potrebna zamenjave, da je na določenih mestih puščala in da so gnili leseni deli. Tudi če je škoda že nastajala, s tem tožnik še ni dokazal takšne nujnosti in neodložljivosti posla, da se ga je moral takoj lotiti sam, brez soglasja solastnice stavbe in tudi brez takojšnjega obvestila o svojem ravnanju (prvi odstavek 200. člena OZ). Pogoj za uveljavljanje pravic poslovodje brez naročila pa je, da izpolni vse obveznosti iz 200. in 201. člena OZ, med katerimi je tudi notifikacijska dolžnost (prvi odstavek 202. člena OZ). Zato je pravilen zaključek sodbe, da tožnik povračila na podlagi nujne gestije od toženke ne more zahtevati.

10Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

11O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožnik do pritožbenih stroškov ni upravičen, ker je s pritožbo propadel. Zato pa mora povrniti stroške pritožbenega postopka tožene stranke, ki je argumentirano odgovorila na pritožbo. Stroški po ZOdvT (tarifna številka 3210) znašajo skupaj z DDV in materialnimi stroški 365,50 EUR. Plačati jih je treba v korist proračuna RS, ker je toženka upravičena do brezplačne pravne pomoči (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči).

-------------

Op. št. (1): Za posle rednega upravljanja se šteje posle, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Zanje je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (drugi in tretji odstavek 67. člena SPZ).

Op. št. (2): Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, komentar dr. Ade Polajnar Pavčnik k 199. členu.