192. člen ZZZDR-UPB1

Za osebe, ki niso poslovno sposobne, poda predlog za pregon njihov zakoniti zastopnik, v konkretnem primeru Center za socialno delo, oškodovankin skrbnik. Protipravnost pri kaznivem dejanju protipravnega odvzema prostosti je posebni zakonski znak in mora biti konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.

Sodišče prve stopnje je iz razloga, ker je ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, ker mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD ... št. 1221-4/2013-17 z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo prav tega centra za socialno delo, že ob samem začetku tega pravdnega postopka v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD ... kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku, zato so njegovi očitki o nepravilnem zastopanju v tem postopku povsem neutemeljeni. S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika, tožniku z odločbo CSD ..., je odpadel tudi razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke 2. odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se sicer zavzema tožnik v svoji pritožbi. Tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, temveč sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravl

Tožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da pri njem obstaja psihična motnja kverulantske paranoje, ki med drugim izključuje tožnikovo sposobnost ocene, ali bi bila sprožitev konkretnega sodnega postopka v njegovo korist. V takšnem primeru za pravilno zaščito resničnih interesov osebe skrbi postavljeni skrbnik - v obravnavani zadevi skrbnik za posebni primer, ki ima zato pravico in dolžnost, da v konkretnem primeru presodi, ali je določeno dejanje potrebno in smiselno za varstvo tožnikovih pravic.

O nujni gestiji govorimo, kadar gestor ravna v stiski, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda. Obstajati mora konkretna nevarnost škode, ki jo gestor želi preprečiti s svojim ravnanjem, ali mora škoda že nastajati. Tožnik ponavlja v pritožbi, kar je ugotovilo na podlagi njegove izpovedi in izpovedi priče A. A. tudi že prvostopenjsko sodišče, da je bila streha dotrajana, potrebna zamenjave, da je na določenih mestih puščala in da so gnili leseni deli. Tudi če je škoda že nastajala, s tem tožnik še ni dokazal takšne nujnosti in neodložljivosti posla, da se ga je moral takoj lotiti sam, brez soglasja solastnice stavbe in tudi brez takojšnjega obvestila o svojem ravnanju (prvi odstavek 200. člena OZ).

Ker v primeru predloga toženca za postavitev novega skrbnika ni podana pristojnost sodišča za odločanje, je bil njegov predlog pravilno zavržen.

V konkretni zadevi tožnik s tožbo izpodbija prvostopenjski upravni akt, sklep tožnikovega skrbnika, s katerim je ta ustavil postopek spremembe stalnega skrbnika tožniku. S tem je nastala situacija, ko je zastopanje tožnika po postavljenem stalnem skrbniku, CSD Domžale, ki je hkrati organ prve stopnje, v tem upravnem sporu neprimerno saj med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov. Zakon določa obveznost centra za socialno delo, da je dolžan pod skrbništvo postaviti osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Omenjena dolžnost ni fakultativna, kar posledično pomeni, da mora organ osebi pod skrbništvom postaviti skrbnika ali ga spremeniti v okviru postopka, ki ga izvede po uradni dolžnosti. V skladu z izrecno določbo četrtega odstavka 135. čelna ZUP pa lahko organ ustavi postopek, če se je ta začel po uradni dolžnosti. To tudi pomeni, da pristojni organ mora ustaviti postopek, če ugotovi, da ni pogojev za nadaljevanje postopka.

Višje sodišče ugotavlja, da je bil upniku za zastopanje v tem postopku postavljen posebne oblike skrbnik, to je skrbnik za posebni primer oziroma kolizijski skrbnik po 213. členu ZZZDR. Pritožnik v tem postopku ne more več zastopati upnika in je bilo potrebno iz tega razloga njegovo pritožbo zavreči. Da ni bilo razlogov za postavitev kolizijskega skrbnika, bi moral pritožnik uveljavljati v postopku, v katerem je bil kolizijski skrbnik postavljen. Sodišče prve stopnje izvršilnega postopka ni ustavilo na podlagi upnikovega umika predloga za izvršbo, temveč na podlagi umika predloga za izvršbo, vloženega po kolizijskem skrbniku.

Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo. Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

Sodišče predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in ga njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljenega.

Sodišče pritožbo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljeno.

Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in jo njen zakoniti zastopnik ne odobri.

V primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače določeno. Pritožbo zoper sklep v upravnem sporu je treba vložiti v 15 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa zakonitemu zastopniku. Pritožba, ki jo vloži pritožnik sam po poteku tega roka, je prepozna.

V primeru, ko ima stranka zakonitega zastopnika se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP drugače določeno. Pritožbo zoper sklep v upravnem sporu je treba vložiti v 15 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa zakonitemu zastopniku.

Stalni skrbnik tožnika je sodišču z dopisom z dne 10. 8. 2015 sporočil, da tožbe ne odobrava. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnik nima izkazane procesne legitimacije, zato je tožnikovo tožbo zavrglo. Ker je bil tožniku zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, to pomeni, da postavitev začasnega zastopnika v skladu z določbo 82. člena ZPP ni možna.

Pomanjkljivost tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, čeprav za to ni procesno sposoben, tudi po pozivu sodišča ni bila odpravljena, ker tožnikov zakoniti zastopnik tožbe ni odobril. Ker je navedena pomanjkljivost takšne narave, da onemogoča nadaljnji postopek, je sodišče moralo tožbo zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Navedeni razlog pa utemeljuje tudi zavrženje tožnikovega predloga za postavitev začasnega zastopnika za zastopanje v tem upravnem sporu.

Tožnik sedaj ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik ter ima pravico in dolžnost tožnika zastopati v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker zakoniti zastopnik tožbe, ki jo je vložil sam tožnik, ni odobril, je sodišče tožbo zavrglo.

Tožnik je tožbo vložil sam, ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe, je sodišče ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati morebitno odobritev tožnikove tožbe (drugi odstavek 81. člena ZPP). Ugotovilo je, da je bil CSD Šentjur kot skrbnik in zakoniti zastopnik tožnika seznanjen z izpodbijano odločitvijo, ki mu je bila vročena 17. 4. 2014. To pa pomeni, da je imel skrbnik glede na obseg svojih pooblastil možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Iz navedenega razloga sodišče ni bilo dolžno ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik.

Če je toženka iz drugega škodnega dogodka izplačala dnevno odškodnino za 120 dni (čeprav bi bil po ugotovitvah izvedenca tožnik upravičen le do dnevne odškodnine za 30 dni), gre za napačno oceno toženke same, ki gre v njeno breme in na pravilnost odločitve v zvezi s dnevno odškodnino iz prvega škodnega dogodka, ne vpliva.

Z vročitvijo izpodbijanega sklepa skrbniku je ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva; po drugi strani pa bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru torej ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato slednjega sodišče ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.

Tožnik je tožbo vložil sam, za kar pa, glede na delno odvzeto poslovno sposobnost, ni procesno sposoben. Sodišče je v nadaljevanju ugotavljalo, ali bi bilo treba od tožnikovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, to je odobritev tožbe. Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo primerno, v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od značilnosti rednega upravnega spora je, da sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov, kar pomeni, da je skrbnik s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že, ko mu je vročen upravni akt. Izpodbijani sklep je bil brez dvoma vročen (takratnemu) tožnikovemu skrbniku. Ta je bil torej že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek ter je imel možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom v skrbnikovo delo, je bila glede na navedeno tožniku ustrezno varovana pravica do sodnega varstva. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta zaradi kverulantskih značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih postopkih, v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko s