VSL sodba II Cpg 1382/2016

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 113782/2015 z dne 29. 9. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka ostane v celoti v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 322,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku osemdnevnega paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in posledično zmotno uporabo materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Tožena stranka je sodišču prve stopnje očitala, da je v izpodbijani sodbi nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih in med listinami, ki so v spisu (protispisnost). V nadaljevanju je navajala, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovora tožene stranke, da tožeča stranka meritev tal ni izdelala pravočasno, oziroma da ji poročil o meritvah sploh ni dostavila. V zvezi z računom št. 1500131 v znesku 1.043,98 EUR je sodišču prve stopnje očitala, da za zaključek, da je tožeča stranka svojo storitev opravila pravočasno, ni imelo podlage v priloženih dokazih.

7Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je protispisnost podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo. Z zgoraj navedenimi pritožbenimi navedbami tožena stranka pravzaprav ni uveljavlja pritožbenega razloga protispisnosti, temveč je grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je pravočasno v celoti izpolnila sporne obveznosti do tožene stranke. Dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali, če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8Odločitev sodišča prve stopnje temelji na dokazni oceni, da je tožeča stranka pravilno izpolnila naročeno obveznost opraviti meritve o zbitosti tal in da je poročilo o tem poslala toženi stranki. Ugovor tožene stranke, da izsledki meritev niso bili izdelani pravočasno in da je zato toženi stranki nastala škoda, je kot neutemeljen zavrnilo. Presoja pravočasnosti izdelave posla je odvisna od roka, v katerem je posel treba opraviti. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo šele, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ). Tožena stranka je v ugovoru trdila, da tožeča stranka toženi stranki ni dostavila izsledkov meritev v postavljenih rokih, ne pa tudi, kakšne roke ji je postavila. Tožena stranka pa je v dopolnitvi tožbe zanikala, da bi bil rok za izpolnitev njenih obveznosti določen. Trdila je, da je ni tožena stranka tudi nikoli pozvala na izpolnitev obveznosti. Zatrjevala je torej negativna dejstva, ki jih ni bila dolžna dokazovati, zato očitek, da sodba temelji na nedokazanih dejstvih, ni utemeljen. Tožena stranka je vztrajala pri dogovorjenem roku in pri stališču o zamudi z izpolnitvijo, ker do tehničnega pregleda kmetijskega gospodarstva meritve še niso bile opravljene. Ker je tak ugovor nesklepčen, saj tožena stranka ni podala trditev o konkretni zahtevi tožeči stranki, do kdaj naj izdela meritve, šele v pritožbi pa smiselno zatrjuje, da je narava posla zahtevala, da tožeča izpolni svojo obveznost takoj (289. člen OZ), kar je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), je po oceni pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje v konkretnem primeru, da tožeča stranka ni zamudila z izpolnitvijo svoje obveznosti na podlagi pogodbe o delu in da je zato tožeča stranka opravljene storitve dolžna plačati, materialno pravno pravilna.

9Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.