VSL sklep Cst 496/2016

I. Pritožba pritožnice K. P. se zavrže.

II. Pritožbi upnice U. d. o. o. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvi vrstici 1. točke izreka delno spremeni tako, da se glasi:

„1. Potrdi se poenostavljena prisilna poravnava, ki velja za terjatve, navedene v notarskem zapisu notarja A. Š. SV 77/2016 z dne 26. 2. 2016, z naslednjo vsebino:“

III. V preostalem delu se pritožba upnice U. d. o. o. zavrne in se v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdi.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 6. 2016 (24) v zvezi s popravnim sklepom z dne 27. 6. 2016 (34)(1) potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino:

1) Potrdi se poenostavljena prisilna poravnava z naslednjo vsebino:

- delež plačila terjatev upnikov: 100 odstotkov

- rok za plačilo terjatev upnikov: 4 (štiri) leta

- terjatve upnikov se v obdobju od 28. 1. 2016 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0.00 odstotkov.

2) Dolžnik mora terjatve plačati upniku v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka.

2Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo s sledečim tekstom:

„Predlagatelj je v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ji priložil odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, ki jih je sklenil z upniki. Ker iz navedenih odpravkov notarskih zapisov pogodb izhaja, da so za njeno sprejetje glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP in da je za njeno sprejetje glasovala več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta (tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

Ker so glede na razloženo izpolnjeni pogoji iz 221.g člena ZFPPIPP, je sodišče potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo (1. točka izreka).“

Tri pritožbe

3Proti temu sklepu so se v uvodu navedene pritožnice pravočasno pritožile. Pritožnica S. d. o. o. je v svoji pritožbi (31) opozorila le na napačen datum izdaje izpodbijanega sklepa. Pritožbi U. d. o. o. (28) in K. P. (29) pa sta po vsebini enaki. Ti dve pritožnici uveljavljata bistveno kršitev določil stečajnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa. Upnica U. d. o. o. tako, da pritožbeno sodišče začne stečajni postopek nad dolžnikom, pritožnica K. P. pa tako, da sodišče predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrže in postopek ustavi. Podrejeno upnica U. d. o. o. predlaga tudi razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbi upnice S. d. o. o.

4Pritožba (31) te upnice je po vsebini predlog za izdajo popravnega sklepa. Temu predlogu je ugodilo že sodišče prve stopnje. Dne 27. 6. 2016 je izdalo popravni sklep (34), v katerem je nepravilno letnico izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave (2012) nadomestilo s pravilno letnico (2016). Zato se do vloge te upnice pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.

K odločitvi o zavrženju pritožbe K. P.

5Po določilu prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP se lahko proti sklepu o insolventnosti pritoži le stranka postopka. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, pa se K. P. ne šteje za stranko tega postopka.

6Po določilu prvega odstavka 56. člena ZFPPIPP je stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika. V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev, pač pa so terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedene v seznamu navadnih terjatev (prvi odstavek 221.e člena, v zvezi s 3. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP). Učinki poenostavljene prisilne poravnave se namreč nanašajo le na tiste upnike, ki so v posodobljenem seznamu navedeni (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Iz tega sledi, da ima v tovrstnem postopku položaj stranke le tisti upnik, ki je naveden v seznamu terjatev. Niti v (1) seznamu, ki je priložen k poročilu z dne 42. 1. 2016 (zap. št. 1) in se nahaja na 36-44. strani, niti v (2) posodobljenem seznamu terjatev, ki je priložen k notarskemu zapisu že omenjenega notarja, št. SV 77/16 z dne 26. 2. 2016 (zap. št. 7), pa pritožbeno sodišče pritožnice ni našlo. Da bi bila v tem seznamu sploh navedena (in pod katero številko), tudi sama ni navedla. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi presoje, da K. P. za pritožbo nima pravnega, njeno pritožbo (29) zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 346. člena in četrtim odstavkom 343. člena ZPP ter prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K odločitvi o pritožbe upnice U. d. o. o.

7Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa uvodoma poudarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi tega sklepa ni opredelilo do nobene listine v spisu, niti ni citiralo nobene redne številke. Navedlo je zgolj abstraktni dejanski stan zakona (glej 2. točko te obrazložitve) brez kakršnekoli konkretne utemeljitve. Zato izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tak sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil stečajnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, kar praviloma vodi do razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Da je taka kršitev podana celo takrat, kadar sodišče prve stopnje vsebino listin sicer povzame v obrazložitvi svojega sklepa, rednih številk pa ne citira, je višje sodišče že večkrat zapisalo. Pritožbenemu sodišču je v insolvenčnih zadevah s strani sodišč prve stopnje poleg pritožbe, zaradi odločitve o tej pritožbi, priložen le vsakokratni izpodbijani sklep, oboje v elektronski obliki. Z ostalimi listinami v spisu se lahko višje sodišče seznani le z zamudnim listanjem po praviloma slabo označenem elektronskem spisu. Kadar je v takem spisu veliko število najrazličnejših listin, neoznačevanje posameznih procesnih dejanj onemogoča pritožbeni preizkus, kar vodi v razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

8Drži pritožbeni očitek, da vsebina izpodbijanega sklepa (24) ni skladna z vsebino notarskega zapisa. Iz notarskega zapisa z dne 26. 5. 2016 (SV 508/2016) (22) izhaja, da je dolžnik notarju predložil izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, izpodbijani sklep pa govori o odpravkih notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, ki da jih je sklenil z upniki.

9Po določilu četrtega odstavka 221.e člena ZFPPIPP lahko upnik za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (1. točka) ali tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (2. točka). Torej se večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ugotavlja na dva načina. V tem oziru so izjave o soglasju oziroma pogodbe o soglasju iz četrtega odstavka 221.e člena enakovredne. Zato bi bil pritožbeni očitek, da niso podani pogoji za potrditev prisilne poravnave utemeljen le v primeru, če upniki za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ne bi glasovali ne na prvi, ne na drugi način.

10Po določilu drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP predstavlja osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic o sprejetju prisilne poravnave vsota vseh zneskov navadnih terjatev upnikov, ki so navedeni v posodobljenem seznamu. Po določilu tretjega odstavka istega člena pa je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta, če sta izpolnjena dva pogoja: (1) če so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovali tisti upniki, katerih terjatve zneskovno skupno predstavljajo 60% zneska terjatev, navedenih v zgoraj omenjenem posodobljenem seznamu terjatev in (2) če je za njihovo sprejetje glasovalo več kot polovica vseh teh upnikov.

11Po ugotovitvah notarja A. Š. v notarskem zapisu SV 508/2016 z dne 26. 5. 2016 (zap. št. 21) skupna vrednost terjatev (upoštevajoč, da so od zneska 864.692,54 EUR odštete terjatve povezanih oseb A. d. o. o. in A. B.) znaša 718.751,06 EUR. Vseh upnikov, ki so navedeni v posodobljenem seznamu terjatev, pa je 253. Skladno z zgoraj citiranim določilom tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP je torej poenostavljena prisilna poravnava nad dolžnikom sprejeta, če zanjo glasuje vsaj 127 upnikov s terjatvami v skupnem znesku najmanj 431.250,64 EUR. Za sprejem poenostavljene prisilne poravnave je po ugotovitvah notarja v istem zapisu glasovalo 137 upnikov, s skupno z vrednostjo vseh terjatev v višini 503.482,93 EUR.

12Pritožnica na konkretni ravni le za tri upnike zatrjuje, da njihove terjatve ne bi smele imeti vpliva na potrditev prisilne poravnave. To so 1) upnica V. d. o. o. pod zap. št. 37 s terjatvijo v višini 2.322,09 EUR, 2) upnica S. B. pod zap. št. 65 s terjatvijo v višini 1.046,72 EUR in 3) upnica O. d. o. o. pod zap. št. 2 s terjatvijo v višini 1.180,00 EUR(2). Seštevek teh treh terjatev znaša 4.548,81 EUR. Če bi držale pritožbene navedbe, da te tri upnice ne bi smele glasovati, je število upnikov, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave 134, kar je še vedno več kot polovica vseh upnikov (127), za katere velja poenostavljena prisilna poravnava. Skupni znesek vseh terjatev iz 1. točke tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP pa bi znašal (503.482,93 EUR – 4.548,81 EUR) 498.934,12 EUR, kar je še vedno več od zneska 431.250,64 EUR (60%). Zato se do razlogov, s katerim pritožnica utemeljuje svoje stališče, da te tri upnice ne bi smele glasovati, pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13Pritožnica v nadaljevanju pritožbe še za deset upnikov(3) navaja, da so njihove glasovnice nepopolne, češ da ob nekaterih izjavah ni vpisan kraj in datum podpisa zakonitega zastopnika, na nekaterih ni navedeno ime zakonitega zastopnika ali da izjava ni opremljena s štampiljko in tako dalje. Ker pa pritožnici z nobeno od izjav ne zatrjujeta obstoja pomanjkljivosti iz petega odstavka 221.e člena ZFPPIPP(4), navedene pomanjkljivosti niso ovira za glasovanje.

14Pritožnica ne zatrjuje niti ne dokazuje, da so podpisi delavcev M. C., Š. L., B. A., N. B., F. I., D. V., V. A., F. B., R. M., A. F., P. M., P. B., Z. P., Ž. R., M. M., P. L. in P. M. ponarejeni. Brez take trditve pa je neutemeljen pritožbeni predlog, da pritožbeno sodišče preveri avtentičnost in pravilnost podanih izjav vseh upnikov, češ da so, podpisi teh oseb neverjetno podobni.

15Upnik lahko s pritožbo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izpodbija samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno preverilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, določene v 221.g členu ZFPPIPP. Na tovrstne pritožbene razloge je pritožbeno sodišče že zgoraj odgovorilo. Morebitne druge razloge proti potrditvi poenostavljeni prisilni poravnavi pa lahko upnik uveljavlja v drugih postopkih. Zato se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb na zadnjih štirih straneh pritožbe ne opredeljuje. Tako se ne opredeljuje do navedb, ki po vsebini predstavljajo ugovor iz 3. oz. 4. točke 172. člena ZFPPIPP, saj ugovornega postopka v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni. Prav tako se ne opredeljuje do navedb, ki se nanašajo na postopek St .../2015, ki je v teku pri Okrožnem sodišču na Ptuju. K temu pripominja le, da je prvostopenjski sklep St .../2015 o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave na podlagi sklepa VSL Cst 405/2016 z dne 22. 6. 2016 že pravnomočen.

16Odločitev iz prve vrstice izreka izpodbijanega sklepa v zvezi s tremi alinejami pod njo je nejasna, saj terjatve, za katere velja poenostavljena prisilna poravnava, niso določene. Zato je pritožbeno sodišče to nejasnost odpravilo in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

17V preostalem delu pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj je samo saniralo absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ostalih uradno upoštevnih kršitev ali zmotne uporabe materialnega prava pa ni zasledilo.

18K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da je praksa prvostopenjskih sodišč v zvezi z odločitvijo iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa različna. S to točko je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, plača upnikom v rokih in deležih, navedenih v 1. točki izreka. V zvezi z vprašanjem, ali je taka odločitev pravilna, je pritožbeno sodišče izdalo kar nekaj različnih odločb. Tako je npr. v zadevi Cst 787/2015 zavzelo stališče, da sklep o poenostavljeni prisilni poravnavi ni izvršilni naslov, naložitev, razvidna iz 2. točke izreka pa je nepravilna. Sklicevalo se je na določilo 221.b člena ZFPPIPP, po katerem se v postopku poenostavljen prisilne poravnave uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, ne pa tudi 3. in 4. točka(5) .V zadevi I Cpg 167/2015 je zavzelo slično stališče. Zapisalo je, da za tako odločitev, kakršno je sodišče prve stopnje sprejelo v 2. točki izreka v zakonu ni podlage. Pri tem se je sklicevalo na določilo 3. točke prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP. Drugačno stališče pa je razvidno iz zadev, npr. I Cpg 1276/2015 in I Cpg 211/2016. V prvi citirani zadevi je pritožbeno sodišče zapisalo, da je s priznanjem terjatve v postopku poenostavljene prisilne poravnave ravnanje dolžnika vsebinsko enako kot pripoznava zahtevka. Soglašalo s sodiščem prve stopnje, ki je tožbo zavrglo zato, ker je bila iztoževana terjatev priznana v postopku poenostavljene prisilne poravnave.

19V predmetni zadevi je bilo izglasovano večinsko stališče, da je odločitev iz 2. točke izpodbijanega sklepa pravilna in potrebna. Brez take odločitve pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne more biti izvršilni naslov. Torej bi vsak upnik, kateremu insolvenčni dolžnik ob zapadlosti ne bi plačal s poenostavljeno prisilno poravnavo izglasovanega zneska, razvidnega iz posodobljenega seznama terjatev, moral vložiti tožbo. Tako stališče pa je v nasprotju z namenom zakona. Res iz določila 122.b člena ZFPPIPP izhaja, da se za poenostavljeno prisilno poravnavo uporabljata le 1. in 2. točka 210. člena ZFPPIPP, vendar po prepričanju pritožbenega sodišča samo zato, ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev, pač pa so terjatve, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, navedene v seznamu navadnih terjatev. Določilo 3. in 4. točke 210. člena ZFPPIPP pa govori prav o ugotavljanju terjatev v postopku prisilne poravnave in o tem, da sodišče naloži dolžniku, da mora upnikom plačati tovrstne terjatve. Iz teh razlogov se po presoji pritožbenega sodišča ti dve določili v postopku poenostavljene prisilne poravnave resnično ne moreta uporabljati.

20Na drugi strani pa se na podlagi zadnjih dveh alinej drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo določila 212. do 219. člena tega zakona. Po določilu tretjega odstavka 215. člena ZFPPIPP je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave proti dolžniku. Smiselna uporaba tega določila pa po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da je pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo tistih terjatev, ki so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Brez odločitve, da mora dolžnik upnikom plačati terjatve iz posodobljenega seznama skladno z izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), pa ta tak sklep sodišča ne more predstavljati podlage za prisilno izvršitev takih terjatev.

--------------------

Op. št. (1): S tem sklepom je sodišče prve stopnje sklep, red. št. 24, v katerem je kot datum izdaje naveden datum 2. 6. 2012, popravilo s pravilnim datumom izdaje tega sklepa, to je 2. 6. 2016.

Op. št. (2): Ta upnica po navedbah pritožnic naj ne bi predložila izjave o glasovanju.

Op. št. (3): T. d. o. o., A. d. o. o., D. d. o. o., A., R. d. o. o., Ra. d. o. o., M. M., V., G. in V. d. o. o.

Op. št. (4): Izjava upnika o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave mora vsebovati: 1) podatke o upniku in njegovi terjatvi, 2) vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dolžnik predložil predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, in 3) izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oz. odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.

Op. št. (5): Prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP: 1) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave:

1odloči, da se potrdi prisilna poravnava,

2ugotovi vsebino potrjene poravnave tako, da navede:

- delež plačila terjatev upnikov,

- roke za njihovo plačilo in

- obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo,

3odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku prisilne poravnave, in

4naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.