VSL sklep Cst 771/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2Zoper sklep se je pritožil upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je dolžnik stanje njegovih terjatev nepravilno povzel v poročilu o finančnem položaju in poslovanju, da ga dolžnik obravnava kot navadnega in ločitvenega upnika, da poročilo ni pravilno sestavljeno in tudi ne upošteva vseh ločitvenih upnikov. V poročilu je glede ločitvenih upnikov navedeno le, da je pritožnik ločitveni upnik, znesek zavarovane terjatve na dan 30. 6. 2015 znaša 349.184,00 EUR. Poročilo ne vsebuje podatkov glede pravnega temelja, opisa nepremičnine, cenitve nepremičnine. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik priložil vse zakonsko zahtevane priloge, saj vsebinsko niso popolne. Poleg tega tudi ne drži, da upnikova terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, znaša zgolj 349.184,00 EUR. Znaša 1.073.365,53 EUR, kar je upnik navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, čemur dolžnik ni ugovarjal. Vpisane hipoteke so razvidne iz priloženega zemljiškoknjižnega izpiska.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril in navedel, da je pri vsoti terjatev upnika upošteval upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnine, s katero je zavarovana terjatev upnika, je upošteval konzervativno oceno. S. d.o.o. ni dolžnikov ločitveni upnik, ker je dolžnik le zastavitelj za terjatev tega upnika do L. d.o.o.

4Pritožba je utemeljena.

5Najprej pritožnik pravilno opozarja, da je dolžnik upnikovo terjatev, zavarovano s hipoteko, ločil na zavarovani in nezavarovani del (kar pritožbeno niti ni sporno, glede na vsebino odgovora na pritožbo). Da bi imel upnikovo soglasje, ni zatrjeval, pa bi ga moral imeti (primerjaj 3. točko drugega odstavka 145. člena v zvezi z osmo alinejo drugega odstavka 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).(1)

6Poleg tega pritožnik tudi pravilno zatrjuje, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni popolno. Po določbi 5. točke drugega odstavka 153. člena ZFPPIPP (v nadaljevanju vse v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP) morajo priloge iz drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP (kar velja tudi za poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika; primerjaj prvo točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP) imeti vsebino v skladu s 142. do 146. členom tega zakona. Za poročilo o finančnem položaju in poslovanju to pomeni, da mora imeti vsebino iz prvega odstavka 142. člena, med drugim tudi seznam dolžnikovih ločitvenih upnikov, ki za vsakega ločitvenega upnika vključuje: podatke iz prve in druge alineje 3. točke tega odstavka, pravni temelj pridobitve ločitvene pravice, opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (vrednost zavarovanja). Po določbi 7. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP se vrednost sredstev oceni v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje v stečajnem postopku (likvidacijska vrednost sredstev).

7Pritožnik pravilno opozarja, da je v poročilu o finančnem položaju in poslovanju navedeno le, da je pritožnik ločitveni upnik, katerega ločitvena terjatev znaša 349.184,00 EUR (glej 10. stran poročila), drugih potrebnih podatkov v zvezi s premoženjem, na katerem je ločitvena pravica, ni. Najprej višje sodišče opozarja, da tej pritožbeni navedbi dolžnik v odgovoru na pritožbo niti ne nasprotuje. Navaja le, da je ocena opravljena po konzervativnem pristopu.

8Popolnost poročila je pomembna, ker omogoča upnikom, da ob upoštevanju tako razgrnjenega premoženjskega stanja in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani prisilni poravnavi. V poročilu o finančnem položaju in poslovanju je dolžnik navedel le višino upnikove terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, ne da bi natančno označil premoženje, na katerem je ločitvena pravica (ni navedel nepremičnine, ki se jo označi s podatki iz 3. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1; primerjaj 4. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1), ni navedel pravnega temelja pridobitve ločitvene pravice, niti koliko znaša vrednost nepremičnine, ocenjene na način po 7. točki drugega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Vrednost nepremičnine (oziroma solastnega dela) ni natančno označena, le v načrtu finančnega prestrukturiranja je navedena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev skupaj, kar predstavlja zgradbo in opremo (871.834,00 EUR; likvidacijska vrednost 175.884,00 EUR). Kolikšna je vrednost nepremičnine (ki kot rečeno niti ni natančno označena), ni navedeno, niti ni navedeno, kako je dolžnik do take ocene sploh prišel. Glede na citirano 7. točko drugega odstavka 142. člena ZFPPIPP zgolj pavšalna trditev, da je uporabil konzervativni pristop cenitve (zatrjevano v odgovoru na pritožbo) in je zato upošteval diskont (80%) na podlagi prodaj v stečajih, ne zadošča.

9Poleg tega višje sodišče ugotavlja, da dolžnik tudi ni priložil pravilne izjave, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora zajeti dolžnikovo poročilo (primerjaj prvi odstavek 221.d člena ZFPPIPP). Iz vložene izjave pa izhaja, da je izjava dana za poročilo o finančnem položaju in poslovanju L. d.o.o., ki ni dolžnik v tem postopku.

10Sodišče prve stopnje je dolžnika predhodno natančno pozvalo k dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (glej PD 2). Upoštevajoč zgoraj navedeno in dejstvo, da roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljeno podaljšati (tretji odstavek 147. člena v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP), ni bilo potrebno, da bi sodišče prve stopnje dolžnika še dodatno pozivalo na vsebinsko popravo prilog. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrglo predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo (drugi odstavek 221.d člena ZFPPIPP in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).(2)

-------------

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep Cst 575/2014 z dne 18. 12. 2014.

Op. št. (2): Primerjaj VSL sklep Cst 249/2014 z dne 17. 6. 2014.