VSL sklep II Ip 40/2016

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (I. točka izreka) ter sklep o izvršbi z dne 11. 12. 2015 razveljavilo in predlog za izvršbo z dne 3. 12. 2015 zavrglo (II. točka izreka).

2Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da ima dolžnik odprt račun pri R. d.d., kar je razvidno iz registra transakcijskih računov ter se sklicuje na določbo 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP). Glede na to, da je predlagal izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet na območju Republike Slovenije, so skladno z zakonom izpolnjeni pogoji za pristojnost slovenskega sodišča.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

5V predmetni zadevi je upnik s sedežem v Republiki Italiji dne 3. 12. 2015 vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, kot izvršilno sredstvo pa je predlagal izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Kakršnihkoli (drugih) podatkov, ki bi bili pravno pomembni za odločitev o mednarodni pristojnosti, upnik ni podal.

6Pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporu z mednarodnim elementom je po določbi 29. člena ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporabi tudi v izvršilnem postopku, podana, kadar je izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za spor, je pristojnost sodišča Republike Slovenije podana če tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

7Ker iz upnikovega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine v konkretnem primeru ne izhaja, da bi obravnavani primer vseboval mednarodne elemente, od katerih je odvisna odločitev o pristojnosti sodišča Republike Slovenije, v konkretnem primeru ni pravne podlage niti za uporabo določbe 63. člena ZMZPP, za kar se zavzema upnik v pritožbi.

8Po določbi tretjega odstavka 44. člena ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naloži, da v osmih oziroma treh dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, ter dovoli izvršbo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za kombiniran sodni postopek, sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka za dovolitev izvršbe. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim ali naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu (prim. odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenija št. Up-1273/07 z dne 22. 5. 2008). Smisel in cilj postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je vedno dvojen, in sicer izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe.

9Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Italiji, prav tako pa je upnik pravna oseba s sedežem v Republiki Italiji. To pomeni, da pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz določbe 29. člena ZPP, ki se v tem primeru uporabi na podlagi 15. člena ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala. Na tem mestu višje sodišče pojasnjuje, da za določitev pristojnosti Bruseljske uredbe I v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj ta ureja le mednarodno pristojnost, medtem ko imata v tej zadevi obe stranki prebivališče oziroma sedež v isti državi.

10Sodišče Republike Slovenije torej ni pristojno za odločanje o izdaji plačilnega naloga, zato za odločanje v predmetni zadevi ni pravno pomembna pritožbena navedba, da ima dolžnik v Republiki Sloveniji odprt račun in da je zato pristojnosti našega sodišča podana na podlagi 63. člena ZMZPP. Navedena določba se nanaša zgolj na pristojnost za postopek dovolitve izvršbe, ne pa tudi za odločanje o plačilnem nalogu. Zato tudi v primeru, da bi slovensko sodišče bilo pristojno za odločanje o dovolitvi izvršbe, to ne bi zadostovalo za pristojnost sodišča Republike Slovenije za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot celote, saj morajo biti kumulativno podani pogoji za slovensko jurizdikcijo tako za dajatven kot izvršilni del.

11Tretji odstavek 18. člena ZPP določa, da se sodišče, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče Republike Slovenije, po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča Republike Slovenije odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila. V postopku izdaje plačilnega naloga mora sodišče poleg tega tudi razveljaviti plačilni nalog (440. člen ZPP). V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer gre za kombiniran sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, mora torej sodišče, če ugotovi, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije, razveljaviti opravljena procesna dejanja, razveljaviti izdan sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavreči, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno storilo.

12Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).