VSL sklep II Kp 77809/2010

Pritožbi zagovornikov obsojenega A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obsojenemu A. A. rok za izpolnitev posebnega pogoja podaljša do 18. 12. 2016.

1Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obsojenemu A. A. zaradi neizpolnitve posebnega pogoja preklicalo pogojno obsodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 77809/2010 z dne 18. 12. 2012 in obsojencu izreklo v tej sodbi določeno kazen dve leti in tri mesece zapora. Obsojenca je oprostilo plačila stroškov postopka.

2Zoper sodbo so se pritožili obsojenčevi zagovorniki iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pogojne obsodbe ne prekliče, izpolnitev obveznosti obsojencu odpusti oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da je obsojenemu dejstvo, da je bil nad njim uveden osebni stečaj tri mesece po izreku pogojne obsodbe, ki še ni zaključen, po objektivni plati onemogočilo, da bi sam izpolnil posebni pogoj. Pritožniki utemeljeno uveljavljajo, da skladno z določbo prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) stečajni dolžnik ne more več sam izvajati plačil, temveč z vsem njegovim premoženjem razpolaga stečajni upravitelj (člen 353. ZFPPIPP). Terjatev iz naslova v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske škode oškodovancu ni navedena med prednostnimi terjatvami, za katere velja drugačno pravilo za poplačilo in so naštete v 21. členu ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da lahko oškodovanci poplačilo premoženjskopravnega zahtevka, ki je bilo obsojencu naloženo v pogojni obsodbi kot poseben pogoj, dokler je zoper obsojenega v teku osebni stečaj, dobijo le znotraj stečajnega postopka. V tem postopku velja pravilo enakomernega poplačila vseh upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenega je pričakovati, da bodo oškodovanci v stečajnem postopku zgolj delno poplačani. Preostanek premoženjskopravnega zahtevka pa bodo od obsojenega lahko uveljavljali po zaključku stečajnega postopka. Terjatev, ki izvira iz povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem in je obsojenemu določena kot poseben pogoj v pogojni obsodbi, namreč velja za tako imenovano privilegirano terjatev, za katero odpust obveznosti po zaključku stečajnega postopka ne učinkuje (2. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP).

5Iz navedenega izhaja, da pritožniki sicer utemeljeno uveljavljajo, da je obsojenemu zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja začasno onemogočena izpolnitev posebnega pogoja zunaj stečajnega postopka, vendar navedeno ne pomeni, kot to zmotno razlagajo pritožniki, da je s tem obsojencu povsem onemogočena izpolnitev posebnega pogoja. Stečajni postopek predstavlja le začasno oviro za izpolnitev posebnega pogoja izven stečajnega postopka. Vendar pa stečajni postopek in eventualni odpust terjatev obsojencu v tem postopku ne učinkuje na povrnitev škode, povzročene s kaznivim dejanjem, ki je določena kot posebni pogoj v pogojni obsodbi. Po prenehanju stečajnega postopka bo obsojeni premoženjskopravne zahtevke, ki so bili oškodovancem v sodbi priznani, dolžan poplačati. Zato se pritožniki brezuspešno zavzemajo, da se obsojencu odpusti izpolnitev posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz podatkov spisa zaenkrat razvidno, da je v stečajni masi svojo terjatev prijavil zgolj oškodovani B. B., medtem ko za ostale oškodovance ni razvidno, da bi svojo terjatev prijavili v stečajno maso. Vendar imajo tudi ostali oškodovanci še vedno možnost, da svoje terjatve prijavijo v stečajno maso do konca stečajnega postopka in tako dosežejo vsaj delno plačilo premoženjskopravnega zahtevka (3. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP).

7Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče okoliščino, da je obsojeni v osebnem stečaju pri svoji odločitvi upoštevalo, vendar pa je zmotno štelo, da bi kljub navedenemu posebni lahko vsaj delno izpolnil. Svojo odločitev je oprlo na določbo 389. člena ZFPPIPP, v katerem je določeno, da lahko stečajni dolžnik, kljub uvedenemu osebnemu stečaju, prosto razpolaga z zneskom minimalne plače. Ocenilo je, da bi obsojeni, v kolikor bi z navedenim zneskom gospodarno upravljal, lahko mesečno oškodovancem povrnil 100,00 EUR. Zmotno je štelo, da upoštevaje tudi dohodek njegove žene, poplačilo premoženjskopravnega zahtevka v mesečnem znesku 100,00 EUR ne bi ogrožalo dostojnega preživetja obsojenega in njegove žene. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča pritožniki utemeljeno izpodbijajo. Upoštevaje uveljavljeno sodno prakso je znesek minimalne plače tisti znesek, ki omogoča preživetje in na katerega ni dovoljeno posegati z izvršbo, zato je zaključek prvostopnega sodišča, da bi iz tega denarja lahko delno poplačal oškodovance, zmoten. Pritožniki utemeljeno uveljavljajo, da navedeni znesek obsojeni potrebuje za preživetje, oškodovanci pa lahko v času trajanja stečajnega postopka do poplačila premoženjskopravnih zahtevkov pridejo le s poplačilom iz stečajne mase.

8Glede na vse navedeno pritožniki utemeljeno izpodbijajo odločitev prvostopenjskega sodišča, da obsojenemu prekliče pogojno obsodbo. Zato je pritožbeno sodišče njihovi pritožbi delno ugodilo in rok za izpolnitev posebnega pogoja obsojenemu podaljšalo do poteka preizkusne dobe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 77809/2010 z dne 18. 12. 2012. V tem roku bodo oškodovanci lahko, v kolikor bodo svoje terjatve uveljavljali v stečajnem postopku, delno poplačani. V kolikor pa bo v tem roku stečajni postopek zaključen, bo obsojeni dolžan ukreniti vse potrebno, da posebni pogoj izpolni. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da je mogoče zaradi neizpolnitve posebnega pogoja pogojno obsodbo preklicati še tudi eno leto po poteku preizkusne dobe (drugi odstavek 62. člena KZ-1).