VSL Sklep I Cp 2217/2017

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Tožena stranka (po tožbi) sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek prekinilo do pravnomočne rešitve zadeve, ki se vodi pred Oddelkom za etažno lastnino Okrajnega sodišča v Ljubljani pod opr. št. III N 188/2017.

2Zoper sklep je tožnik po tožbi in toženec po nasprotni tožbi, v nadaljevanju tožnik, vložil pravočasno pritožbo, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče svojo odločitev enostransko opira zgolj na navedbe tožencev, pri čemer ne presoja utemeljenosti vloženega predloga za določitev pripadajočega zemljišča, ne obrazloži zakaj gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje ter zakaj je odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča načel ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sklep je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je zagrešilo tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka tega člena, saj je sprejelo odločitev v nasprotju z vsebino predloženih dokazov. Kupoprodajna pogodba z dne 29. 9. 1998, na podlagi katere je bil vložen predlog za določitev pripadajočega zemljišča, ni bila nikoli realizirana. Sodišče tudi spregleda, da ne gre za pripadajoče zemljišče k stavbi št. 26, saj iz podatkov GURS izhaja, da ta stavba nima funkcionalnega zemljišča, na domnevno pripadajočem zemljišču pa je v zemljiški knjigi vknjižen kot izključni lastnik sporne nepremičnine tožnik. Ne gre za predhodno vprašanje, ker pravica po ZVEtL ne obstaja.

3Toženca po tožbi, v nadaljevanju toženca, sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik s tožbo od tožencev zahteva prenehanje vznemirjanja na zemljišču parcele št. ... k. o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik je (99. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Toženca sta se že v odgovoru na tožbo, med drugim, branila z ugovorom, da nepremičnina ni v celoti tožnikova, saj predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi in je tako v solastnini vseh etažnih lastnikov. Etažna lastnika pa sta tako tožnik kot prvi toženec¹. Tožnik je takšnim trditvam o obsegu pripadajočega zemljišča in o solastninski pravici na njem nasprotoval. V nadaljevanju je prvi toženec, kot eden od etažnih lastnikov, predlagal določitev pripadajočega zemljišča k stavbi zgrajeni pred 1. 1. 2003, po določbah 30. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL)².

6Med pravdnima strankama torej obstoji spor o lastninski pravici, ki je vezan na spor o obsegu pripadajočega zemljišča k stavbi. Prvi toženec svojo zatrjevano lastninsko pravico uveljavlja v postopku po ZVEtL³. Ta postopek je namenjen prav rešitvi primerov, ko je sporno lastništvo ali obseg pripadajočega zemljišča. V tem postopku bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča in presodilo ali so lastniki stavbe po materialnem pravu pridobili in zadržali lastninsko pravico na njem. To pa nedvomno predstavlja predhodno vprašanje v tem pravdnem postopku (13. člen ZPP). Odločitev je namreč odvisna od vprašanja ali ima prvi toženec⁴ lastninsko oziroma solastninsko pravico na spornem zemljišču kot skupnem zemljišču (prvi in četrti odstavek 105. člena SPZ), upoštevaje, da ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena v zvezi s 37. členom SPZ).

7Odločitev sodišča prve stopnje, da to vprašanje predstavlja predhodno vprašanje, je tako pravilna in zakonita in jo je v povezavi s trditveno podlago pravdnih strank, tudi mogoče preizkusiti. Ali bo prvi toženec v postopku tudi dejansko uspel, pa ni predmet presoje sodišča prve stopnje, saj za odločitev o prekinitvi postopka to ni bistveno.

8Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopek prekinilo, je očitno ocenilo tudi, da je prekinitev smotrna in ekonomična, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. Postopek je na matičnem področju že v teku, ni pričakovati, da bi čakanje na pravnomočen konec predolgo trajalo⁵, z rešitvijo na matičnem področju odpade možnost, da bi bili odločitvi različni, postopek po ZVEtL je nepravdni postopek, z dodatnimi posebnostmi, ki bi jih pravdno sodišče pri reševanju predhodnega vprašanja moralo upoštevati, kar postopka ne bi pospešilo, temveč kvečjemu podaljšalo. Pritožbene navedbe so zato tudi v tem obsegu neutemeljene.

9Sodišče prve stopnje je torej postopek pravilno in zakonito prekinilo (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10Toženca sama nosita svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

¹ Tožnik je etažni lastnik petih stanovanj, toženec pa štirih.
² Predlog z dne 18. 4. 2017.
³ Lahko bi jo tudi z lastninsko tožbo.
⁴ Drugi toženec je njegov sin, ki mu prvi toženec dovoljuje (so)uporabo spornega zemljišča.
⁵ Sodišča so dolžna postopke zaradi katerih je drug postopek prekinjen, reševati prednostno.