VSL sklep I Cpg 991/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da morata stranki v osmih dneh doplačati predujem za sodnega izvedenca, vsaka v znesku 1.723,57 EUR. Obenem je sodnemu izvedencu gradbene stroke dr. D. Ž. odmerilo nagrado in stroške za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja v bruto znesku 4.168,25 EUR, s 6% prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 250,10 EUR, skupaj 4.418,35 EUR. Sklenilo je še, da se neto znesek izvedenine po doplačilu predujma nakaže na izvedenčev osebni račun in izplača kot avtorski honorar.

2Tožnica in njen stranski intervenient sta se pravočasno pritožila zoper navedeni sklep in predlagata njegovo razveljavitev. Sklicujeta se na vse zakonske pritožbene razloge. Trdita, da izvedenec ni upravičen do plačila, podrejeno pa, da mu je sodišče odmerilo previsoko nagrado. Izvedenec namreč izvedenskega dela ni opravil, kot bi ga moral. Ker ni sledil navodilom sodišča, je bilo mnenje neuporabno, čeprav je izvedenec z njegovo izdelavo zamujal za več kot leto dni in pol. Pritožnika v pobot uveljavljata enak znesek, kot mu ga je odmerilo sodišče, saj je očitno, da bo treba imenovati drugega izvedenca. Čeprav sta pritožnika večkrat predlagala sodišču, naj postavi drugega izvedenca, ga sodišče ni razrešilo, ampak mu je celo podaljševalo rok za izdelavo izvedenskega mnenja. Ker je pritožnikoma zaradi nevestnega dela izvedenca nastala škoda, zahtevata, naj jima izvedenec povrne nastale stroške. Izvedenec je sam kriv, da so bile potrebne številne dopolnitve njegovega mnenja, zato ni upravičen do dodatnega plačila. Izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje njegovi obrazložitvi. Sodišče je v izreku izvedencu priznalo nagrado za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja, medtem ko v obrazložitvi sklepa pojasnjuje odmero nagrade za pisne dopolnitve mnenja ter ustno podajanje izvida in mnenja na narokih. Poleg tega je izvedenec nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja že dobil po sklepu z dne 22. 12. 2011, za ustno podajanje izvida in mnenja pa mu po mnenju pritožnikov nagrada sploh ne pripada.

3Odgovora na pritožbo ni bilo.

4Pritožba je utemeljena.

5Uvodoma je treba pojasniti, da je bil izpodbijani sklep predložen temu sodišču zaradi odločitve o pritožbi šele v letu 2015, po pravnomočnosti sodbe VII Pg 143/2006 z dne 28. 6. 2013 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1593/2013 z dne 5. 5. 2015).

6Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep v skladu s pritožbenim predlogom preizkusilo v celoti. Pravni pouk sodišča prve stopnje, da zoper odločitev o doplačilu predujma pritožba ni dovoljena, je namreč očitno napačen, saj ne gre za sklep procesnega vodstva iz tretjega odstavka 270. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zahtevani znesek ni predujem, torej vnaprejšnje plačilo za stroške dokazovanja, ki ga po prvem odstavku 153. člena ZPP zahteva sodišče od stranke, ki je predlagala izvedbo dokaza. V resnici gre za plačilo razlike med odmerjeno izvedenino in predujmom, ki ne zadošča za popolno poplačilo izvedenca. Sklep, s katerim sodišče naloži stranki, naj poravna stroške, ki so nastali z izvedbo predlaganega dokaza, ima stranka pravico izpodbijati s pritožbo, le da pritožba ne zadrži njegove izvršitve (tretji odstavek 242. člena v zvezi z drugim odstavkom 249. člena ZPP).

7Pritožnika upravičeno nasprotujeta plačilu odmerjene izvedenine. Očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa, ki ga izpostavlja pritožba, sicer ni bistveno, ker je iz razlogov sklepa mogoče razbrati, da je sodišče v resnici odločalo o plačilu za opredeljeno navedene pisne dopolnitve izvedenskega mnenja ter ustno podajanje izvida in mnenja na narokih. Ne gre torej za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero meri pritožba. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da izvedenec sploh ni upravičen do nagrade za ustno podajanje svojega mnenja. Izvedenec namreč praviloma poda svoj izvid in mnenje ustno na obravnavi, sodišče pa lahko odloči, naj ju da tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Ustno podajanje izvida in mnenja je posebej ovrednoteno tudi v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (52. člen). Izvedencu torej ni mogoče vnaprej odrekati pravice do plačila za takšno storitev, posebej v zahtevnejših zadevah, ko mora izvedenec odgovoriti na pripombe pravdnih strank k njegovemu mnenju. Res pa tudi pri dokazovanju z izvedencem velja načelo koncentracije glavne obravnave (drugi odstavek 298. člena ZPP). Praviloma bi moralo zadoščati zaslišanje izvedenca na enem naroku, razen kadar je treba dokazovanje ponoviti (drugi odstavek 254. člena ZPP); če niti potem ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti v mnenju ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti, mora sodišče zahtevati mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). Dopolnitev dokazovanja z izvedencem je potrebna tudi takrat, ko med pravdo pride do razširitve trditvene podlage spora. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je moral izvedenec izdelati tri pisne dopolnitve mnenja, nato pa svoj izvid in mnenje kar petkrat še ustno podajati. Pritožnika v zvezi s tem očitata izvedencu nevestno delo in neupoštevanje navodil sodišča prve stopnje v zvezi z zastavljeno izvedensko nalogo, vendar razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za svojo odločitev, ne omogočajo odgovora na ta pritožbeni očitek. Tako ni jasno, ali sta pravdni stranki sodišče in izvedenca med postopkom soočili z novimi dejstvi in dokazi, ali pa je izvedenec svoje delo v resnici opravil tako površno, da je bilo dokazovanje treba ponavljati zaradi odprave pomanjkljivosti v njegovem izvidu in mnenju. Razumljivo je, da izvedencu v zadnjem primeru ne pripadajo dodatni stroški, saj jih je zakrivil sam, medtem ko je do nagrade (enkratne) izvedenec upravičen šele, ko v celoti opravi delo, ki mu ga je naložilo sodišče.

8Izpodbijani sklep po navedenem nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP, na katero sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti. Navedene procesne kršitve v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti, zato je sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo pri ponovnem odločanju o priglašeni nagradi in stroških izvedenca v svojem sklepu pojasniti ne le izračun izvedenine po predpisani tarifi, ampak tudi, ali in v kakšnem obsegu izvedencu sploh pripadajo priglašena nagrada in stroški. Poleg tega se bo moralo izreči o zahtevi pritožnikov za povrnitev stroškov, ki naj bi jima jih povzročil izvedenec s prekoračitvijo roka za izdelavo izvedenskega dela (tretji odstavek 248. člena ZPP).

9Odločitev o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve sklepa, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).