VSL sklep II Cp 1559/2015

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da dodatna zapuščina obsega 1629 obveznic S., ½ nepremičnine parc. št. 253/10, k. o. X, 1/10 nepremičnine parc. št. 253/10, k. o. X, 326 obveznic S. in 1 obveznica S. Navedeno premoženje je razdelilo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ID 253/2005 z dne 30. 8. 2005, s katerim so bili kot dediči razglašeni zapustničini otroci, vsak do ¼.

2Predlagatelj vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Predlaga, da sodišče prve stopnje sámo odloči o pritožbi, ker s tem ne bodo prizadete pravice drugih oseb in izpodbijani sklep razveljavi ter opravi zapuščinsko obravnavo oziroma pritožbo odstopi v reševanje pritožbenemu sodišču. Pritožnik je predlagal uvedbo dedovanja po pokojni materi za nepremičnine in za obveznice, pri čemer je zahteval, da se dedičem vračuna v dedni delež vse, kar so po materi že dobili za časa življenja. Kljub temu sodišče ni opravilo zapuščinske obravnave glede denacionaliziranega premoženja. Čeprav je bil spor med dediči glede obsega zapuščine, sodišče prve stopnje ni opravilo zapuščinske obravnave in je nepravilno odločilo sámo na podlagi 221. člena ZD. Ta se uporabi le, če med dediči obstaja soglasje glede obsega premoženja. Odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu je materialnopravno zmotna, zaradi česar je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, saj sodišče ni ugotavljalo niti obsega zapuščine niti obstoja morebitnega spora med dediči o obsegu premoženja. Glede na sporna dejstva pa bi moralo sodišče prekiniti zapuščinsko obravnavo in napotiti stranke na pravdo.

3Nasprotni udeleženci so odgovorili na pritožbo in predlagali njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5V tej zapuščinski zadevi je predmet dedovanja premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustnici oziroma njenemu možu, po katerem je dedovala, na podlagi več odločb o denacionalizaciji, potem ko je bil prvotni zapuščinski postopek pravnomočno končan. Sodišče je o tem premoženju odločilo na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo zapuščinsko obravnavo (prvi odstavek 221. člena ZD).

6V skladu s prvim odstavkom 74. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se glede tega premoženja praviloma opravi nov zapuščinski postopek, razen v primerih, ko ob prvotnem dedovanju ni bilo niti oporočnih razpolaganj (81. člen ZDen) niti dednih izjav ali dednopravnih pogodb (80. člen ZDen). Le v teh primerih zapuščinskemu sodišču glede v denacionalizacijskem postopku vrnjenega premoženja ni treba opraviti nove zapuščinske obravnave, temveč lahko o dedovanju tega premoženja odloči z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

7V obravnavani zadevi ne gre za tako izjemo, saj je bil med prednico (zapustnico) in potomci (vsemi dediči, razen pritožnika) sklenjen dedno-odpovedni sporazum (drugi odstavek 137. člena ZD). Izdajo dodatnega sklepa o dedovanja brez oprave zapuščinske obravnave ne upraviči niti dejstvo, da je del zapuščine ob prvotnem dedovanju predstavljalo denacionalizirano premoženje,(1) ki se je razdelilo med vse dediče po enakih deležih, pri čemer ni bil upoštevan omenjeni dedno-odpovedni sporazum. Velja namreč, da je predmet vsake denacionalizacijske odločbe individualiziran in poseben, zato se za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in sodišče o njem odloči z novim sklepom o dedovanju.(2)

8Ne glede na prej navedeno je utemeljeno pritožbeno stališče predlagatelja, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti zapuščinsko obravnavo zato, ker je v svojem predlogu za uvedbo dedovanja denacionaliziranega premoženja (prvič) zahteval vračunanje daril v dedni delež sodedičev. To je smel storiti šele v tem postopku, čeprav v prejšnjem zapuščinskem postopku tega ni uveljavljal.(3) Njegova odločitev o neuveljavljanju dedne odpravljenosti ostalih dedičev je namreč temeljila na takratnem obsegu zapustničinega premoženja, ne pa na kasneje denacionaliziranem premoženju.

9Ker je sodišče prve stopnje spregledalo predlagateljevo zahtevo za vračunanje daril, ni opravilo zapuščinske obravnave (neuporaba določbe 74. člena ZDen) in ni ugotavljalo dejstev v tej smeri. Sodišče je zato predlagateljevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, ker je glede na naravo ugotovljenih pomanjkljivosti ocenilo, da jih sámo ne more odpraviti oziroma ne more dopolniti postopka (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Odločitev o tem pred pritožbenim sodiščem bi namreč pravdni stranki prikrajšala v pravici do pritožbe.

10V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do pritožnikove zahteve za vračunanje daril in na zapuščinski obravnavi ugotavljati dejstva glede tega. Pri tem naj upošteva, da do vračunanja daril v dedni delež zakonitih dedičev ne pride samo na podlagi izrecne zahteve sodediča, temveč tudi posredno na druge načine, na primer z odločitvijo oporočitelja, kateremu od dedičev in koliko jim bo zapustil z oporoko ali s sklenitvijo dednega dogovora v samem zapuščinskem postopku.(4) V konkretnem primeru utegne biti namen instituta vračunanja daril, ki je v enakem obravnavanju zakonitih dedičev, dosežen že z odpovedjo sodedičev dediščini, zaradi česar je vsa zapustničina denarna sredstva v prejšnjem zapuščinskem postopku dedoval pritožnik. Če se bo izkazalo, da so bila darila upoštevana že v prejšnjem zapuščinskem postopku, jih v tem postopku ni mogoče upoštevati. V primeru, da bodo dejstva v zvezi s tem med strankami sporna, naj sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napoti na pravdo (210. člen ZD), na kar utemeljeno opozarja pritožba.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

--------------------

Op. št. (1): Prim. sklep VSRS II Ips 723/2009 z dne 11. 2. 2010.

Op. št. (2): Prim. sodbo VSRS II Ips 266/2006 z dne 19. 5. 2008.

Op. št. (3): Prim. VSRS sodba II Ips 266/2006 z dne 19. 5. 2008 in sklep II Ips 489/2007 z dne 25. 10. 2007. V navedenih zadevah je zavzeto stališče, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem oziroma dedne odpravljenosti ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.

Op. št. (4): Prim. sklep VSRS II Ips 489/2007 z dne 25. 10. 2007.