VSL sklep II Cp 1664/2015

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg dodatne zapuščine (vrednostni papirji v obliki obveznic SOS2E v višini 21.841,39 EUR na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 14. 1. 2011, pravnomočne dne 4. 10. 2011, in obveznic SOS2E v višini 3.616,90 EUR na podlagi odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo z dne 19. 4. 2013, pravnomočne dne 7. 6. 2013). Na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani IV D 2493/2013 z dne 29. 12. 2014 je dodelilo celotno dodatno zapuščino zapustničinemu sinu M. V. Tako je odločilo po ugotovitvi, da sta bila s sklepom o dedovanju na podlagi oporoke razglašena za dediča zapustničina hči A. S. B. in zapustničin sin M. V., vsak do ene polovice in da je zapustnica s pisno oporoko pred pričami z dne 18. 4. 2002, ki sta jo oba dediča priznala za pristno in pravno veljavno, za dediča vrednostnih papirjev določila sina M. V.

2Pritožbo vlaga dedinja A. S. B. po svojih pooblaščencih. Graja vročitev izpodbijanega sklepa, ki je bila opravljena neposredno dedinji namesto njeni pooblaščenki. Slednja je prejela dodatni sklep o dedovanju 11. 3. 2015, vendar kljub prošnji pritožnice brez prilog A26 do A29. Sklep izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da ni izdan v skladu z oporoko. Kršena je bila pravica do izjave, ker dedinji ni bil vročen predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju s prilogami. Predlagatelj je v prošnji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju prezrl zapis na začetku oporoke z dne 18. 4. 2002, kjer je zapustnica poudarila, da razpolaga tudi s premoženjem, ki ga bo pridobila v last po končanem postopku denacionalizacije po svojih starših in da vse to premoženje zapušča v last svojima otrokoma, vsakemu do ene polovice. Obseg dodatne zapuščine je sodišče sicer ugotovilo pravilno, vendar ni v zadostni meri preučilo obeh odločb, na katere se sklicuje. Obveznice so bile izdane v denacionalizacijskem postopku, o katerem piše v oporoki. Gre za premoženje, ki nadomešča premoženje v naravi, ki ga je zapustnica pričakovala v letu 2002, ko je sestavila oporoko. Zato pripadajo v skladu s citiranim delom oporoke obveznice iz naslova SOD-a (SDH) obema dedičema in ne le enemu dediču, ker gre za sredstva iz denacionalizacijskega premoženja. Dodatna zapuščina glede na vsebino oporoke ni pravilno razdeljena. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v 2. točki izreka tako, da se obveznice SOD-a dodelijo vsakemu od obeh dedičev po enakih delih. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Dedič M. V. na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbi je treba pritrditi, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo načelo kontradiktornosti, kar je terjalo razveljavitev zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku(1) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju.(2)

6Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je dedič M. V. podal prošnjo za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in predložil dokumentacijo (odločbe upravnih organov iz denacionalizacijskega postopka v prilogah A26 do A29), česar sodišče dedinji ni vročilo. Tako dedinja ni imela možnosti, da se izjavi o vlogi sodediča, zlasti ne o njegovem predlogu, da se naknadno najdeno premoženje (vrednostni papirji, izdani v postopku denacionalizacije) kot dediču dodeli njemu. Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Le kadar zakon tako določa, sme odločiti o zahtevkih, o katerih nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi (5. člen ZPP). V obravnavani zadevi, ko gre glede na predloženo dokumentacijo dediča, ki je predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, za dedovanje premoženja, ki ga je zapustnica pridobila v postopku denacionalizacije, ne gre za tak izjemen primer.

7Nasprotno. Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju premoženja, vrnjenega v denacionalizaciji, je na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju praviloma izključena. V skladu s prvim odstavkom 74. člena Zakona o denacionalizaciji(3) (ZDeN) je treba za dedovanje premoženja, ki pripada zapustniku po odločbi o denacionalizaciji opraviti nov zapuščinski postopek. To posebno pravilo ne pride v poštev in se uporabi splošno pravilo iz 212/1 člena ZD o izdaji dodatnega sklepa o dedovanju brez obravnave le v primeru, če ni bilo niti oporočnih razpolaganj niti dednih izjav niti dedno pravnih pogodb (82. člen ZDeN). Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Iz ugotovitev sodišča in podatkov spisa namreč izhaja, da je treba obravnavati oporočna razpolaganja zapustnice, ki so bila napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji (81. člen ZDeN).

8Ker sodišče ni uporabilo pravil ZDeN o dedovanju premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije, je bilo treba sklep razveljaviti in mu zadevo vrniti v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V njem bo moralo obema dedičema dati možnost, da se izjavita o dedovanju premoženja, o katerem s sklepom o dedovanju po zapustnici še ni bilo odločeno. Glede na predloženo dokumentacijo (upravne odločbe o obveznicah kot o odškodnini za nemožnost vrnitve dela podržavljenega premoženja) in podatke spisa, iz katerih izhaja, da je zapustnica oporočno razpolagala tudi s premoženjem, ki je bilo predmet denacionalizacijskega postopka, bo moralo pravilno in popolno ugotoviti vsebino oporoke in glede na njen zapis presojati pravni učinek oporočnih razpolaganj zapustnice upoštevaje 81. člen ZDeN.

--------Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji

Op. št. (2): Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 27/1991 s spremembami