VSRS Sodba X Ips 21/2014

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 09-23052-0 z dne 24. 9. 2012, s katero je davčni organ revidentki za leto 2011 odmeril dohodnino v znesku 3.011,45 EUR. Odločeno je bilo, da se razlika med že plačano akontacijo dohodnine v višini 3.055,56 EUR in odmerjeno dohodnino s to odločbo v znesku 44,11 EUR vrne revidentki, o stroških postopka, o nesuspenzivnosti pritožbe; iz obrazložitve pa tudi izhaja, da se revidentki ni priznala posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana zakonca A. A. Tožena stranka je z odločbo, št. DT-499-01-214/2013-2 z dne 26. 7. 2013, pritožbo kot neutemeljeno zavrnila.

2Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da ker je zakonec revidentke v letu 2011 prejel dohodke, ki presegajo znesek, določen v tretji točki prvega odstavka 114. člena takrat veljavnega Zakona o dohodnini (do vključno novele ZDoh-2H, v nadaljevanju ZDoh-2),(1) revidentka ni upravičena do posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ki jo določa prvi odstavek 115. člena ZDoh-2. Menilo je, da določba prvega odstavka 115. člena ZDoh-2 ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in zato ni sledilo tožbenemu predlogu za prekinitev postopka ter ni začelo postopka za oceno ustavnosti navedene določbe.

3Revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije začne postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena ZDoh-2, reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo, zakaj meni, da določba prvega odstavka 115. člena ZDoh-2 ni neustavna in zakaj je različno obravnavanje „šolajočih otrok“ in „šolajočih zakoncev“ kot vzdrževanih družinskih članov utemeljeno. Določba prvega odstavka 115. člena ZDoh-2 je v povezavi s tretjim odstavkom 115. člena ZDoh-2 neustavna, saj so pogoji za to, ali se „šolajoči otrok“ oziroma „šolajoči zakonec“ lahko šteje za vzdrževanega družinskega člana, različni, čeprav sta si njuna položaja v bistvenem podobna. Njenega zakonca je za prvih devet mesecev leta 2011 kot vzdrževanega družinskega člana uspešno uveljavljal njegov oče, za zadnje tri mesece pa ga ona kot žena ne more uveljavljati.

4.Tožena stranka v neobrazloženem odgovoru na revizijo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7V obravnavanem upravnem sporu gre za pomembno pravno vprašanje: ali je določba prvega odstavka 115. člena ZDoh-2, na podlagi katere se revidentki ni priznala posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana (za njenega zakonca), v nasprotju z ustavnim načelom enakosti iz 14. člena URS, ker drugače opredeljuje, kaj se šteje za „lastne dohodke za preživljanje“ vzdrževanega družinskega člana šolajočega zakonca, kot pa so „lastni dohodki za preživljanje“, opredeljeni v tretjem odstavku 115. člena ZDoh-2 za vzdrževanega družinskega člana šolajočega otroka, mlajšega od 26 let.

8Na to vprašanje z enostavno, jezikovno razlago ni mogoče odgovoriti, odločitev o tem vprašanju pa vpliva na položaj revidentke, zato gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Ker je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, je revizija dovoljena.

9Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

10Med strankama dejansko stanje v zadevi ni sporno, je pa naslednje: revidentkin šolajoči zakonec je v letu 2011 prejel dohodke dijakov in študentov v višini 2.556,00 EUR in od Zavoda za zaposlovanje štipendijo v višini 2.499,29 EUR, s čimer je presegel znesek (cenzus) iz 3. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2, ki je za leto 2011 znašal 2.319,50 EUR; sporno tudi ni, da se ti dohodki v skladu s prvim odstavkom 115. člena ZDoh-2 v celoti štejejo za „lastne dohodke za preživljanje“ šolajočega zakonca, in ker so presegli navedeni cenzus, revidentka za svojega šolajočega zakonca ni upravičena do posebne olajšave za vzdrževanega člana na podlagi prvega odstavka 115. člena ZDoh-2.

11Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se poleg splošne olajšave iz 111. člena ZDoh-2 v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZDoh-2 prizna zmanjšanje letne davčne osnove po 1. točki za prvega vzdrževanega otroka v višini 2.319,50 EUR letno, po 3. točki pa v enakem znesku letno za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana.

12V 115. členu ZDoh-2 je določeno, kdo se šteje za vzdrževanega družinskega člana. Po prvem odstavku 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje: „zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 (in razvezani zakonec zavezanca, če mu je s sodbo oziroma dogovorom, sklenjenim po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, priznana pravica do preživnine, ki jo plačuje zavezanec). Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.“ Po tretjem odstavku 115. člena ZDoh-2 pa se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca šteje otrok do 26. leta starosti, če: „- neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, - ni zaposlen, - ne opravlja dejavnosti, in - nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22(2). in 29(3). členu tega zakona. Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.“

13V reviziji ostaja sporno, ali so revidentkini ustavnopravni pomisleki glede kršenja načela enakosti pred zakonom zaradi različne opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“ v 115. členu ZDoh-2 (pri šolajočem zakoncu kot vzdrževanemu družinskemu članu se upoštevajo vsi njegovi dohodki, pri šolajočem otroku kot vzdrževanemu družinskemu članu pa se določeni njegovi dohodki iz izračuna cenzusa iz 3. točke prvega odstavka 114. člena ZDoh-2 izvzamejo), od česar je odvisno priznanje posebne davčne olajšave za vzdrževanega družinskega člana (zakonca oziroma otroka), ki se šola, utemeljeni.

14Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS(4) zavezuje zakonodajalca, da bistveno enake položaje obravnava enako. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Načelo enakosti pred zakonom namreč ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosego tega cilja. Za presojo o tem, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, je torej treba izhajati iz predmeta pravnega urejanja. Poleg položajev, ki ju primerjamo med seboj, pomeni predmet pravnega urejanja tretji element primerjave, to je vrednostno merilo primerjave, glede na katero dva položaja primerjamo med seboj.(5) Po drugi strani pa gre tudi za kršitev načela enakosti, če zakonodajalec različna dejanska stanja uredi enako, pa za takšno ureditev nima razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari(6).

15V obravnavani zadevi so predmet primerjave posebne olajšave davčnim zavezancem za vzdrževane družinske člane oziroma kaj se šteje za „lastne dohodke za preživljanje“ vzdrževanega družinskega člana, torej za področje, na katerem ima zakonodajalec polje proste presoje posebej široko,(7) odvisno je med drugim tudi od ciljev, ki se z davčno politiko zasledujejo.

16Vrhovno sodišče meni, da je treba v obravnavanem primeru pri presoji, ali gre za neenako obravnavanje davčnih zavezancev glede davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane oziroma opredelitev „lastnih dohodkov za preživljanje“ vzdrževanega družinskega člana, izhajati iz narave razmerja davčnih zavezancev (staršev oziroma zakonca) do vzdrževanih oseb (do otroka oziroma zakonca). Davčne olajšave so namreč priznane zavezancem (staršem oziroma zakoncu). Zmotno je torej izhodišče revidentke, da je treba pri opredeljevanju tovrstnih davčnih olajšav izhajati iz položaja šolajočih oseb, starih do 26 let. Za razlikovanje glede vzdrževanih družinskih članov med vrstama zavezancev (starši oziroma zakonec) obstaja torej razumen razlog, ki izhaja iz razmerja do družinskega člana (otrok oziroma zakonec), zato so pogoji za opredelitev, kdo je vzdrževani družinski član oziroma kaj se šteje za „lastne dohodke za preživljanje“ vzdrževanega družinskega člana, že glede na naravo stvari utemeljeno urejeni drugače.

17Navedena drugačna ureditev položaja davčnih zavezancev (starši in zakonec) glede določitve pogojev za opredelitev, kdo se šteje za vzdrževanega družinskega člana (otrok oziroma zakonec) na davčnem področju, izhaja tudi iz njunega siceršnjega drugačnega dejanskega in pravnega položaja kot jima ga priznava ustavno in družinsko pravo.

18Dolžnost staršev, da preživljajo svoje otroke, izhaja iz prvega in drugega odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR),(8) ki določa: „Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. (2) Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.“ Namen preživljanja polnoletnega otroka je, da se ta lahko posveti šolanju in ga uspešno konča, ob tem so otroci dolžni prispevati k svojemu preživljanju, vendar od njih, kadar so jih starši zmožni preživljati, ni mogoče zahtevati, da se v celoti preživljajo sami, saj bi to ogrozilo njihovo šolanje in izničilo namen preživljanja.(9)

19Zakonec pa je v sorazmerju s svojimi zmožnostmi dolžan sam prispevati za preživljanje družine in je upravičen zahtevati, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči, če nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen (49. in 50. člen ZZZDR). Sklenitev zakonske zveze je strogo osebni akt,(10) ki zahteva določeno mero zrelosti in sposobnosti za pravnoposlovno ravnanje, saj njena sklenitev prinese določene pravice in dolžnosti. S sklenitvijo zakonske zveze se spremeni pravni položaj posameznika.

20Vsebinsko različna ureditev dolžnosti preživljanja, ki jo imajo po ZZZDR starši v razmerju do otrok oziroma zakonci med seboj, pa vpliva tudi na določanje ciljev davčne politike in njihovo uresničevanje, med drugim tudi s predpisovanjem davčnih olajšav davčnim zavezancem glede na njihove različne obveznosti do oseb, ki so jih dolžni vzdrževati. Posebne olajšave, ki se priznajo zavezancem rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se priznajo zaradi povečanih stroškov, ki jih imajo ti zaradi obveznosti vzdrževanja družinskih članov.(11) Zakonodajalec je položaj šolajočega vzdrževanega družinskega člana - otroka - uredil ugodneje zato, da starši ne izgubijo olajšave za vzdrževane družinske člane, če otrok prejme manjši priložnostni dohodek (primeroma iz naslova pogodbenega dela, ki ni študentsko delo).(12) Po presoji Vrhovnega sodišča iz navedenega besedila v zakonodajnem predlogu izhaja zakonodajalčev namen, da se tudi z davčno politiko spodbuja nataliteta in razbremenijo zavezanci - starši ter tako utemelji njihova ugodnejša davčna obravnava.

21Razlikovanje med dohodki šolajočih otrok in šolajočih zakoncev, ki se vštevajo med „lastne dohodke za preživljanje“ (kot kriterij za vzdrževanega družinskega člana), izhaja tudi iz različne vsebine dolžnosti otroka oziroma zakonca za lastno preživljanje. Otrok je dohodke, ki so po tretjem odstavku 115. člena ZDoh-2 izvzeti, le izjemoma (v primeru slabih materialnih zmožnosti staršev) dolžan nameniti za lastno preživljanje, starši pa ohranijo dolžnost (če so zmožni) preživljati šolajočega otroka ne glede na to, ali ta pridobi lastne dohodke in ali se je otrok zmožen sam preživljati. Zakonec pa mora vse dohodke, ki jih pridobi, nameniti za lastno preživljanje in za preživljanje družine oziroma (ob določenih pogojih) drugega zakonca. Zato je razumno razlikovanje, da se dohodki šolajočega otroka ne vštevajo v celoti med njegove lastne dohodke za preživljanje in s tem v cenzus za davčno olajšavo staršev (3. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2), medtem ko se vsi dohodki šolajočega zakonca vštevajo v njegove lastne dohodke za preživljanje in s tem v cenzus za davčno olajšavo zakonca (3. točka prvega odstavka 114. člena ZDoh-2).

22Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.(13)

23Vrhovno sodišče ni prekinilo revizijskega postopka in ni začelo postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 115. člena ZDoh-2, ker meni, da izpodbijana ureditev ni neustavna.

24Kljub temu, da je obrazložitev v izpodbijani sodbi v delu, ko sodišče prve stopnje utemeljuje, da različna ureditev vzdrževanih družinskih članov oziroma „lastnih dohodkov za preživljanje“ za uveljavljanje davčne olajšave za šolajoče osebe, ni v neskladju z URS, skopa, so razlogi za takšno stališče razumni in prepričljivi, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

25Vrhovno sodišče se je z navedenim opredelilo do revizijskih navedb, ki so pomembne za odločitev, do ostalih, ki jih ocenjuje kot nebistvene, pa se ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

26Ker niso utemeljeni razlogi, ki jih uveljavlja revizija, in tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

----

(1) Ur. l. RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010.

(2) „Dohodnine se ne plača od: 1. starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke ali na podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti; 2. otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke; 3. denarnih pomoči za brezposelnost, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti; 4. dohodkov, ki jih v obliki povračil stroškov, storitev ali drugih ugodnosti v naravi prejmejo upravičenci na podlagi obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, razen dohodkov, ki predstavljajo redni dohodek na podlagi navedenega zavarovanja.“

(3) „Dohodnine se ne plača od: 1. preživnine, ki jo prejme fizična oseba na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali po predpisih o registraciji istospolne partnerske skupnosti in od nadomestila preživnine, izplačanega na podlagi zakona, ki ureja jamstveni in preživninski sklad; 2. nagrade in povračila stroškov skrbniku v skladu z zakonom, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja.“

(4) „

14člen (enakost pred zakonom)

:

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.“

(5) Tako USRS v odločbi U-I-147/12 z dne 29. 5. 2013, ko je presodilo, da je peti odstavek 113. člena ZDoh-2 v neskladju z URS, ker razlog za posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante ni izkazan.

(6) Tako USRS v odločbi U-I-18/11 z dne 19. 1. 2012, ko je na zahtevo Upravnega sodišča RS presodilo, da je v neskladju z URS določba prvega do tretjega odstavka 154. člena ZDoh-2, ki je v zvezi z dohodki, ki se vštevajo v davčno osnovo za odmero dohodnine, enako kot za upoštevanje katastrskega dohodka v povprečnem znesku, določila, da se tudi kmetijske subvencije upoštevajo v povprečnem znesku, čeprav je njihova višina znana.

(7) Tako je sicer USRS v odločbi U-I-172/05 z dne 23. 3. 2006, ko je med drugim presodilo, da točka 20 člena 20 ZDoh-1, ki je določala, da med prejemke iz naslova invalidnosti, ki so oproščeni plačila dohodnine, ne uvršča prejemkov delovnih invalidov iz naslova nadomestila za invalidnost ter delnih invalidskih pokojnin, ni neustavna ter pri tem navedlo, da mora biti v takem primeru presoja ali določena ureditev ni v skladu z URS zadržana ter se vanjo lahko poseže le v primeru očitne nerazumnosti ureditve.

(8) Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 101/07 - odl. US, 90/11 - odl. US in 84/12 - odl. US.

(9) Tako VSRS II Ips 109/2006 in VSL IV Cp 399/2013 in v VSL I V Cp 1573/2012: „Dohodki otroka se lahko v večji meri upoštevajo pri določanju preživnine samo, kadar so zmožnosti zavezanca izredno nizke ali kadar obstaja očitno nesorazmerje med dohodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek zasledoval druge cilje kot pa je zagotavljanje sredstev za preživetje. Ob izredno visokih dohodkih otroka glede na nizke zmožnosti staršev se dohodek otroka lahko upošteva tudi v celoti.“

(10) Glej več o tem K. Zupančič v „Družinsko pravo“, Založba Uradni list Republike Slovenije, 1999, str. 56 in nasl.

(11) Tako Predlog zakona o dohodnini- ZDoh-2, Poročevalec DZ, št. 101/2006.

(12) Tako Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini novela ZDoh-2E (Poročevalec DZ št. 111/2009, z dne 30. 9. 2009), ki je določbo tretjega odstavka 115. člena spremenil tako, da je poleg tedaj veljavne možnosti, da otrok prejme dohodke preko študentskega servisa in družinskih pokojnin, uvedel še možnost, da otrok prejme določene druge dohodke, vendar do višine iz tretje točke prvega odstavka 115. člena ZDoh-2.

(13) Ugodnejši položaj polnoletnih otrok v primerjavi z zakonci je sodna praksa izrecno sprejela glede zahtevkov v zvezi s tožbo zaradi spremenjenih razmer, da se za razliko do zahtevkov zakoncev, lahko ponovno zahteva preživljanje, če je otrok brez utemeljenega razloga prekinil šolanje, se zaposlil in kasneje nadaljeval šolanje, ker je ustavna vez starševstva (56. člen URS) močnejša od solidarnosti med zakonci po razvezi zakonske zveze (Tako B. Novak, „Družinsko pravo,“ Založba Uradni list, 2014, sklicujoč se na odločbo VSRS II Ips 371/2000) .