VSL sodba II Cpg 121/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„V razmerju med stečajnim dolžnikom C. in tožencem CE., matična številka: 000, IDDDV: 000, se razveljavi: učinek sklenitve in izvršitve medsebojne kompenzacije (pobota) dne 14. 11. 2012 kot izhaja iz knjižbe TK-12-0762 na podlagi dokumenta medsebojna kompenzacije številka TK-12 0762, na podlagi katere je tožnik pobotal svojo terjatev do toženca po dokumentu Račun PRK-12-2941, s čimer je toženec prejel izpolnitev svoje terjatve po računu toženca št. 774/12 z dne 23. 5. 2012 v znesku 1.203,46 EUR.

Toženec mora plačati tožniku denarni znesek 1.203,46 EUR z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri za zamudne obresti od 28. 11. 2013 dalje do dne plačila zneska, vse v 15 dneh od prejema sodbe.

Toženec mora plačati tožniku stroške tega postopka, v 15 dneh od prejema sodbe, sicer pa z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri za zamudne obresti od 16. dne od prejema sodbe dalje do plačila“

zavrne (I. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je v plačilo naložilo 192,50 EUR pravdnih stroškov tožene stranke, in sicer v roku osmih dni od prejema sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

2Zoper citirano sodbo je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka s tožbo v obravnavanem gospodarskem sporu izpodbija dejanje stečajnega dolžnika, in sicer sklenitev in izvršitev medsebojne kompenzacije (pobota) dne 14. 11. 2012 ter zahteva vrnitev denarnega zneska v višini 1.203,46 EUR.

6Sodišče prve stopnje je tako postavljeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga nesklepčnosti, tožeča stranka pa takšno odločitev izpodbija z obravnavano pritožbo.

7O tej (tj. pritožbi) je na podlagi določila 5. odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP) odločala sodnica posameznica. Obravnavana zadeva predstavlja namreč gospodarski spor majhne vrednosti - tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odstavek 495. člena ZPP).

8Kot osrednji pritožbeni razlog tožeča stranka izpostavlja, da sodišče prve stopnje tožeče stranke v okviru pooblastil iz 273. člena ZPP ni pozvalo na odpravo pomanjkljivosti dne 3. 12. 2013 vložene tožbe, zaradi česar mu (šele) z izpodbijano sodbo ni mogoče očitati procesne pomanjkljivosti v zvezi s sklepčnostjo tožbe. Sodišče prve stopnje bi tožeči stranki skladno z določilom 108. člena ZPP moralo določiti rok za odpravo pomanjkljivosti, to pa še zlasti, ker tožbe ni vložil odvetnik.

9Kljub temu da uveljavljana kršitev ni absolutna in kot takšna ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga (458. člen ZPP), pa pritožbeno sodišče odgovarja, da sklepčnost tožbe - kot to zmotno meni pritožnik - ni procesna predpostavka za vodenje postopka. Določilo 273. člena ZPP, po katerem predsednik senata v primeru, če ugotovi, da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na sposobnost tožeče ali tožene stranke biti pravdna stranka, ali da obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja stranke ali pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na pravico zastopnika, da lahko začne pravdo, kadar se zahteva za to posebno dovoljenje, ali da stranke ne zastopa oseba, ki je lahko pooblaščenec po določbah tega zakona, izda potrebne ukrepe, ki jih določajo 81., 87. in 108. člen ZPP, da se pomanjkljivosti odpravijo, v konkretnem primeru zato niti ni uporabljivo. Tožba z dne 3. 12. 2013 ni bila niti nerazumljiva niti nepopolna. Bila pa je neutemeljena glede pravnih posledic, ki jih tožeča stranka uveljavlja s tožbenim predlogom (o tem v nadaljevanju odločbe).

10Nadomestna izpolnitev je sporazum, ki ga skleneta upnik in dolžnik po sklenitvi prvotnega pravnega posla (pogodbe), na podlagi katerega je nastala dolžnikova prvotna izpolnitvena obveznost, in z njim nadomestita (spremenita) predmet prvotne dolžnikove izpolnitvene obveznosti z novim predmetom (in katera učinkuje samo, če dolžnik hkrati opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet nove obveznosti), medtem ko je pobot način prenehanja medsebojnih obveznosti; oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov.

11Upoštevaje obrazloženo pa tudi nadaljnjim pritožničinim navedbam, iz katerih izhaja enačenje pobota z nadomestno izpolnitvijo, ni mogoče slediti. Nadomestna izpolnitev namreč ni v pobotu, temveč v dobavi blaga ali opravi storitve (1. odstavek 283. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Gre za izpolnitev obveznosti z nečim drugim - z nečim, kar ni bilo predmet prvotne obveznosti dolžnika. V obravnavanem primeru je bil upoštevaje na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje predmet prvotne obveznosti tožeče stranke denar oziroma plačilo v denarju, nadomestna izpolnitev tožeče stranke pa v sporazumu s toženko, da bo svojo obveznost izpolnila s storitvijo, katero je opravila v septembru 2012 (torej ne z denarjem).

12Ker je torej bistvo datio in solutum v tem, da se prvotna obveznost predrugači (v konkretnem primeru torej iz dajatvene v storitveno), je s tožbo potrebno izpodbijati pravno dejanje sklenitve in izpolnitve podjemne pogodbe (in pomeni nadomestno izpolnitev). Povračilni zahtevek po 2. odstavku 278. členu ZFPPIPP je zato vrnitev tistega, kar je kot nadomestno izpolnitev tožena stranka prejela (npr. če bi ji tožeča stranka dobavila blago, bi morala vrniti blago), v primerih, ko to ni več mogoče (in pri storitvah je to običajno), pa plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Tako se izkaže, da je za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka na izpodbijanje pravnih dejanj opredelitev dejanja, ki je povzročilo posledice, zaradi katerih ga je možno izpodbijati, izjemno pomembna. Kadar je izpodbijano pravno dejanje del neke ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, pa je treba zajeti dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.

13Pobota (ki sicer skladno z določilom 1. odstavka 261. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka nastopi po samem zakonu in je torej dovoljen) kot samostojnega pravnega dejanja zato ni mogoče izpodbijati. Pritožbena trditev, da je v zahtevku za „razveljavitev učinka sklenitve in izvršitve medsebojne kompenzacije z dne 14. 11. 2012“ subsumiran tudi zahtevek po razveljavitvi učinkov nadomestne izpolnitve, se vsled predhodno obrazloženemu tako izkaže za neutemeljeno. Če bi bilo namreč to res, bi bila določba 1. odstavka 261. člena ZFPPIPP brezpredmetna. Slednje je pravilno izpostavilo tudi prvostopenjsko sodišče. Ker se je pri tem oprlo na odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 32/2002, ki od sodne prakse ne odstopa, temveč jo enoti, pa je tudi očitek v tej smeri neutemeljen.

14K temu je dodati, da je sodišče prve stopnje tudi na podlagi same trditvene podlage pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ne izpodbija nadomestne izpolnitve, pač pa zgolj pobotanje vzajemnih terjatev. Zaradi časovnega neskladja v navedbah, da naj bi se pravdni stranki šele novembra 2012 dogovorili, da bo tožnik namesto plačila opravil storitev, nato pa pobotal svojo terjatev s starejšimi terjatvami toženca, in tistimi, po katerih je predmet izpodbijanja novembrska kompenzacija med starejšimi terjatvami tožene stranke in terjatvijo tožeče iz računa z dne 26. 9. 2012 za storitve, ki jih je tožeča stranka opravila septembra 2012, namreč ne more biti dvoma, da izpodbijani pobot glede na trditve tožeče stranke nadomestne izpolnitve ne pokriva. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, je vsled predhodno obrazloženega torej pravilen.

15Uveljavljane pritožbene navedbe so se tako izkazale za neutemeljene. Ker pa pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo po oceni pritožbenega sodišča niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (1. odstavek 155. člena ZPP). V odgovoru na pritožbo tožeča stranka namreč ni podala nobenih pomembnih naziranj, s katerimi bi pripomogla k rešitvi pritožbe.

-------

(1) Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US in 48/14.