VSC sklep I Ip 528/2014

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu, s katerim je odločeno, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep o izvršbi po uradni dolžnosti razveljavi za znesek 140,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2014 dalje do plačila ter se v tem delu predlog za izvršbo zavrne, spremeni tako, da se tudi v tem delu ugovor zavrne.
Dolžnik je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti upniku 12,04 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi po uradni dolžnosti razveljavilo za znesek 140,00 EUR z zakonskimi zamudni mi obrestmi od 11. 6. 2014 dalje do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo. V preostalem delu je ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

2Zoper takšen sklep se pritožuje upnica po zastopniku in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je v postopku izvršbe smiselno uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kjer je vročitev ugovora v odgovor upniku v skladu z določbo prvega odstavka 57. člena ZIZ obligatorna. Upnici sodišče ugovora ni vročilo in ji tako ni bila dana možnost, da bi se o njem izjasnila, saj ji njegova vsebina ni poznana. Nadalje ne soglaša s tolmačenjem, da so izvršilni naslovi pod točko 1., 2. in 3. seznama izvršilnih naslovov Davčnega urada … z dne 10. 6. 2014 neprimerni in ne morejo biti predmet izvršbe, ker ne gre za davčne obveznosti. Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) določa v četrtem odstavku 3. člena, da se za davek štejejo tudi pripadajoče dajatve kot so obresti, stroški pobiranja davkov, denarne kazni ter stroški postopka o prekršku, ki jih vse odmeri oziroma izreka davčni organ. Takšen koncept povezanosti davčnih obveznosti in izvršilnih stroškov je tudi edini logičen glede na subsidiarnost sodne izvršbe na nepremično premoženje dolžnika. V nasprotnem primeru izvršilni stroški nastali zaradi neuspešnosti davčne izvršbe na dolžnikove dohodke, terjatve in premičnine nikoli ne bi bili poplačani. Sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova po vsebini seznama, o čemer je stališče zavzelo Višje sodišče v Celju. Predloženi seznam izvršilnih naslovov je primeren izvršilni naslov v skladu z 21. členom ZIZ.

3Pritožba je utemeljena.

4Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje v delu, s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugovoru delno ugodilo.

5Ni podana pritožbeno smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka, ker upnici ni bila dana možnost, da bi se z ugovorom dolžnika seznanila in se o njem izjasnila, ker ji sodišče prve stopnje ugovora sploh ni vročilo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da ugovor dolžnika ni obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Za neobrazložen ugovor pa v skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZIZ ne velja določba 57. člena ZIZ, na katero se v pritožbi sklicuje upnica, da sodišče izvod ugovora vroči upniku v odgovor. Ob tem pa tako ni utemeljena smiselno uveljavljena bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je namreč ugovoru dolžnika delno ugodilo ob uradnem preizkusu (prim. drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6Utemeljena pa je pritožbena navedba, ki kot zmoten graja zaključek sodišča prve stopnje, da seznam izvršilnih naslovov Davčnega urada ... z dne 10. 6. 2014 ni primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov.

7Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa takšno stališče obrazložilo s tem, da lahko glede na opredelitev seznama izvršilnih naslovov v točki 9 drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 seznam izvršilnih naslovov vsebuje le tiste posamezne izvršilne naslove, ki se nanašajo na davke (in prispevke), ne pa tudi kakšne druge terjatve. Čeprav je izvršljiv sklep davčnega organa izvršilni naslov v skladu s 4. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 (takšen sklep je lahko tudi sklep o prisilni izterjavi dolga), glede na izrecno opredelitev v 9. točki navedene določbe, seznam izvršilnih naslovov ni primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov in prispevkov, čeprav je o njih odločeno s sklepom o prisilni izterjavi.

8.Pravilno je sodišče prve stopnje povzelo določbo 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, ki opredeljuje kot izvršilni naslov seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Sodišče prve stopnje je ob argumentaciji v točki 4 izpodbijanega sklepa spregledalo, na kar utemeljeno opozarja pritožba, določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, po kateri so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. V skladu s to določbo pa je za davek šteti torej tudi stroške, ki nastanejo pri prisilni izterjavi dolga. Zato je predložen seznam izvršilnih naslovov primeren izvršilni naslov tudi za izterjavo stroškov prisilne izterjave davčnih obveznosti.

9Ker se je pritožba upnice ob obrazloženem izkazala za utemeljeno, je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugodilo in v izpodbijanem ugodilnem delu, kjer je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep o izvršbi po uradni dolžnosti razveljavi za znesek 140,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2014 dalje do plačila, predlog za izvršbo pa v tem delu zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor tudi v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

10Ker je upnica s pritožbo uspela, je upravičena do povrnitve potrebnih pritožbenih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Te je pritožbeno sodišče odmerilo v višini 12,24 EUR in predstavljajo nagrado za pritožbo v višini 10,20 EUR po tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT v višini 2,04 EUR. Tako odmerjene stroške je dolžnik v roku 8 dni od prejema tega sklepa dolžan povrniti upnici.