VSL sklep II Ip 4285/2014

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik in prvi ter šesti upnik sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kranju, parc. št. 255/4 k. o. X, za ceno 150.000,00 EUR domakne prvemu upniku B. (1. točka izreka), odločilo je še, katere zastavne pravice in bremena se bodo po pravnomočnosti sklepa o izročitvi izbrisale v zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini (2. točka izreka); najugodnejši ponudnik je dolžan položiti kupnino v skladu z odredbo o prodaji (3. točka izreka).

2Zoper sklep vlagata pritožbi dolžnik in šesti upnik A. d.d.

3Dolžnik je pritožbo naslovil „Poziv sodišču na pravilno vročitev sklepa z dne 4. 9. 2014, predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožba iz vseh podrejeno predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti in pritožba“. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Šesti upnik A. d.d. (v nadaljevanju: šesti upnik) v pravočasno vloženi pritožbi po pooblaščencu navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5Prvi upnik B. (v nadaljevanju: prvi upnik) je po pooblaščencu odgovoril na pritožbi dolžnika in šestega upnika. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi zavrne kot neutemeljeni, in priglaša stroške odgovorov na pritožbi.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Višje sodišče je zlasti glede na ravnanje dolžnika v ostalih podobnih izvršilnih zadevah, kjer dolžnik navaja enake pritožbene navedbe kot v obravnavani pritožbi o nepravilnem vročanju, upoštevajoč njegove navedbe v pritožbi, da vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa, in zaradi zagotavljanja pravice do sojenja v razumnem roku, vsebinsko obravnavalo njegovo pritožbo, ne da bi se spuščalo v presojo pravočasnosti. Pri tem le še dodaja, da je bil izpodbijani sklep o domiku z dne 4. 9. 2014 dolžniku pravilno vročen s tako imenovano fikcijo vročitve na naslovu njegovega stalnega prebivališča (po podatkih izpiska iz Centralnega registra prebivalstva z dne 6. 10. 2014; list. št. 493), to je na naslovu ulica 1, M.

8Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

9Predmet presoje v obravnavanem primeru je pravilnost izdanega sklepa o domiku, ki ga je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi oziroma, ali je bila tretja javna dražba pravilno opravljena.

O pritožbi dolžnika:

10Dolžnikovo pritožbeno uveljavljanje nezakonitosti javne dražbe (in s tem kršitev pravil prodaje) ni utemeljeno.

11V obravnavanem primeru je prvi upnik 7. 5. 2013 na sodišče prve stopnje vložil predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine in predlog za razpis tretje javne dražbe. Sodišče prve stopnje pa je 16. 9. 2013 izdalo odredbo o prodaji nepremičnine na tretji javni dražbi dne 21. 10. 2013, v kateri je med drugim navedlo, da znaša vrednost nepremičnine parc. št. 255/4 k. o. X, ki je bila ugotovljena s sklepom sodišča z dne 21. 10. 2008, ki je postal pravnomočen 25. 2. 2009, 356.448,00 EUR. V odredbi je še opozorilo na določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ in jo vročilo dolžniku in upnikom. Na naroku za tretjo javno dražbo dne 21. 10. 2013 je nato skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ sprejelo odredbo, da se na novo ugotovi vrednost nepremičnine parc. št. 255/4 k. o. X, ki znaša 191.000,00 EUR, saj je upnik s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaj precej spremenila. Ker je pooblaščenec prvega upnika na naroku predlagal odlog izvršbe za tri mesece, je sodišče prve stopnje odložilo tretjo dražbo za tri mesecem. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 2. 2014 predlog vodilnega upnika za odlog izvršbe zavrnilo in nato z odredbo z dne 13. 5. 2013 odredilo tretjo javno dražbo dne 16. 6. 2014; v odredbi je med drugim navedlo, da je bila vrednost nepremičnine ugotovljena z odredbo z dne 21. 10. 2013 in znaša 191.000,00 EUR. Navedlo je še, da znaša izklicna cena za nepremičnino na tretji javni dražbi 150.000,00 EUR in da se nepremičnina na tretji javni dražbi ne sme prodati pod izklicno ceno. Iz zapisnika o naroku za tretjo javno dražbo z dne 16. 6. 2014 je razvidno, da je sodišče sprejelo sklep, da se dražba zaradi predloga dolžnika za izločitev sodnice preloži na 1. 9. 2014; sodišče prve stopnje pa je nato z vabilom za nadaljevanje tretje javne dražbe z dne 18. 7. 2014 upnike, ki so bili prisotni na naroku za tretjo javno dražbo dne 16. 6. 2014 vabilo na nadaljevanje javne dražbe. Iz nadaljevanja zapisnika o naroku za tretjo javno dražbo dne 1. 9. 2014 pa je razvidno, da je prvi oziroma vodilni upnik dal najugodnejšo ponudbo za nakup nepremičnine 150.000,00 EUR in je bila javna dražba nato končana 10 minut neposredno po tem, ko je bila dana najugodnejša ponudba, ugotovilo je, da višja ponudba ni bila dana in da je najugodnejši ponudnik prvi upnik, ki je za nakup nepremičnine ponudil 150.000,00 EUR, zato je sodišče sprejelo sklep, da je dražba končana in da se nepremičnina domakne prvemu upniku.

12Glede na naveden opis postopka v obravnavanem primeru, ko je bil narok za tretjo javno dražbo dne 21. 10. 2013, nato pa je bil dvakrat preložen (najprej je bil preložen na 16. 6. 2014 zaradi postopanja oziroma ravnanja prvega upnika, ko je predlagal odlog izvršbe, nato pa je bil zaradi dolžnikovega ravnanja, ko je predlagal izločitev sodnice (ki je bila s sklepom predsednice Okrajnega sodišča v Kranju št. Su 301/2014 z dne 23. 6. 2014 zavrnjena), preložen na 1. 9. 2014), niso utemeljene pritožbene navedbe o nezakonitosti tretje javne dražbe, izpodbijani sklep o domiku nepremičnine prvemu upniku (1. točka izreka) pa je pravilen in zakonit, posledično pa sta pravilni tudi odločitvi sodišča prve stopnje v 2. in 3. točki izreka izpodbijanega sklepa.

13Pritožba dolžnika je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi šestega upnika:

14Izpodbijani sklep vsebuje zadostne in razumljive razloge o odločilnih dejstvih, tako da ga je mogoče preizkusiti, zato absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo uveljavlja v pritožbi šesti upnik, ni podana.

15Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker mu ni vročilo cenitve, ki jo je predložil prvi zastavni upnik sodišču 7. 5. 2013, zaradi česar naj bi sodišče kršilo načelo kontradiktornosti. ZIZ namreč ne predpisuje obveznosti vročanja predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki ga stranka poda na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ. Prav tako takšna obveznost sodišča ne izhaja niti iz določil ZPP, pa tudi ne iz opredelitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi opr. št. Up 419/10 z dne 2. 12. 2010, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave RS.

16Odredba o prodaji nepremičnine na tretji javni dražbi z dne 16. 9. 2013 (list. št. 374 in 375), v kateri so bili določeni pogoji za prodajo (s čimer je bila tako zagotovljena enakopravnost udeležencev dražbe), je bila namreč šestemu upniku vročena po pooblaščencu dne 19. 9. 2013, česar pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je v navedeni odredbi pravilno navedlo vrednost nepremičnine 356.448,00 EUR, ki je bila ugotovljena s sklepom sodišča z dne 21. 10. 2008, ki je postal pravnomočen 25. 2. 2009, in ne vrednosti, kot izhaja iz predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Vse stranke izvršilnega postopka (torej tudi šesti upnik) pa so bile v odredbi opozorjene na možnost iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ.

17Sodišče prve stopnje je na naroku za tretjo javno dražbo dne 21. 10. 2013, razpravljalo o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine, tako da je imel šesti upnik (tako kot tudi ostale stranke tega izvršilnega postopka) na naroku možnost, da se opredeli do predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine oziroma do novo ugotovljene vrednosti nepremičnine. Vendar pa se šesti upnik tega naroka ni udeležil, zato sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti, ko mu ni vročilo predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Z vročitvijo odredbe o prodaji mu je namreč, upoštevajoč tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi opr. št. Up 419/10 z dne 2. 12. 2010, omogočilo izvajanje njegove pravice do izjave, šesti upnik pa je imel možnost, da se na naroku izjavi tako o dejanskih kot o pravnih vidikih predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.

18Glede na navedeno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da šesti upnik ni prejel odredbe sodišča z dne 21. 10. 2013 o znižanju vrednosti nepremičnine. Sodišče prve stopnje pa je nato šestemu upniku po pooblaščencu dne 14. 5. 2014 vročilo tudi odredbo za tretjo javno dražbo z dne 13. 5. 2014 (narok za tretjo javna dražba je bil razpisan za dne 16. 6. 2014; vrednost nepremičnine, ugotovljena z odredbo z dne 21. 10. 2013, znaša 191.000,00 EUR), upnik pa se tudi tega naroka ni udeležil.

19Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe šestega upnika, da je bila cenitev priložena sodišču že pet mesecev pred tretjo javno dražbo, saj določa ZIZ v četrtem odstavku 178. člena zgolj skrajni rok, v katerem mora stranka sodišču podati predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pred prodajnim narokom (8 dni pred prodajnim narokom). ZIZ pa ne določa, da stranka takšnega predloga ne bi mogla podati kadarkoli pred narokom za tretjo javno dražbo, seveda pod pogojem, da je podan 8 dni pred prodajnim narokom. Prav tako ZIZ ne določa, kako staro je lahko predloženo mnenje o cenitvi nepremičnine, na podlagi katerega sodišče na naroku ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Na zakonitost tretje javne dražbe tako ne vpliva dejstvo, da je prvi upnik vložil predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine in cenitev pet mesecev pred izdajo odredbe za tretjo javno dražbo.

20Ker je pritožba šestega upnika neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Dolžnik in šesti upnik s pritožbama nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Enako velja za prvega upnika, saj odgovora na pritožbi nista doprinesla k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).