VSL sklep III Ip 4747/2014

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, ki je bil zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra po končanem postopku redne likvidacije z dnem 23. 7. 2009 prekinjen, nadaljuje z novim upnikom, pravnim naslednikom - delničarjem, I., d.d. - v stečaju, matična številka 000.

2Zoper sklep se je po pooblaščencu pravočasno pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je postopek, ki je bil prekinjen zaradi prenehanja prvotnega upnika, nadaljevalo na podlagi 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tako da je enega od nekdanjih upnikovih delničarjev, ki ga je ugotovilo na podlagi listin, ki jih je sámo pridobilo, povabilo k prevzemu predmetnega postopka. V izvršilnem postopku je urejen prehod terjatve v 24. členu ZIZ, ki v tretjem odstavku predpisuje pogoje za spremembo upnika po vložitvi predloga za izvršbo. V skladu s to določbo lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj, kadar to ni mogoče, pa se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

5V skladu z 12. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ je razlog, da terjatev ni prešla na upnika, ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Ker pa je pravno sredstvo zoper sklep o vstopu novega upnika pritožba in ne ugovor (9. člen ZIZ) in se zato kontradiktornost ne zagotavlja v ugovornem postopku, jo je treba zagotoviti v postopku odločanja o spremembi upnika.(1)

6Glede na opisano zakonsko ureditev dolžnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, saj ji sodišče ni vročilo listin, ki jih je pridobilo sámo in na katere je oprlo odločitev. S tem je bila dolžnici kršena pravica do izjave kot bistveni element ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Opozoriti je še treba, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek le v korist enega izmed delničarjev, ki pa je lahko upravičen le do izterjave sorazmernega dela terjatve v skladu z njegovim deležem (418. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1), saj ne gre za solidarnost na upniški strani. Na navedeno tudi utemeljeno opozarja pritožnica.

8V zvezi s pritožbenimi trditvami o zastaranju terjatve in poplačilu glavnice pa višje sodišče pojasnjuje, da je predmet tega pritožbenega postopka le vprašanje pravilnosti odločitve o nadaljevanju prekinjenega postopka, medtem ko je ugovorni razlog lahko predmet ugovora po izteku roka pod pogoji iz 56.a člena ZIZ.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržana za nov sklep.

-----------

(1) Prim. sklepe VSL I Ip 5660/2011 z dne 21. 2. 2012, III Ip 803/2014 z dne 9. 5. 2014, I Ip 2336/2014 z dne 18. 8. 2014.