VSM sodba I Cpg 318/2014

1. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo v točki I izreka odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 114948/2013 (pravilno VL 114948/2013) z dne 15. 7. 2013, s katerim je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naloženo, da poravna terjatev, v celoti v veljavi. V točki II izreka je odločilo o stroških postopka. Toženka jih je dolžna poravnati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) v znesku 84,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zapadlosti do plačila.

2Toženka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Zatrjuje, da je sodišče storilo procesno kršitev, saj ni uporabilo določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki bi jih moralo uporabiti oziroma jih je uporabilo nepravilno, vse to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Storilo je tudi procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica se sklicuje na določbi 451. in 452. člena ZPP in poudarja, da določbe četrtega odstavka 452. člena ZPP ni mogoče razumeti in tolmačiti tako, da lahko toženka z drugo pripravljalno vlogo odgovori le na navedbe tožnice v njeni pripravljalni vlogi. Vsebina pripravljalne vloge toženke ni in ne more biti omejena zgolj na navajanje dejstev in dokazov v zvezi z navedbami tožnice iz njene zadnje vloge, ampak lahko toženka navaja dejstva in predlaga izvedbo dokazov v zvezi z vsemi dotedanjimi navedbami tožnice. V kolikor bi bila volja in namen zakonodajalca takšna (takšen), kot izhaja iz izpodbijane sodbe, bi to jasno zapisal v četrtem odstavku 452. člena ZPP. Namen zakonodajalca ni bil v omejitvi možnosti navajanja novih dejstev in dokazov, temveč v omejitvi števila pripravljalnih vlog, kar vse naj bi pospešilo potek postopka v sporih majhne vrednosti. Tudi v postopku spora majhne vrednosti se na podlagi 442. člena ZPP uporabljajo druge določbe ZPP, če ni posebne ureditve v poglavju o postopku v sporu majhne vrednosti. Stališče, ki ga v zvezi s tem v nadaljevanju pritožbe „razvija“ toženka, po njenem mnenju potrjuje tudi obstoječa pravna teorija (L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba ULRS, Ljubljana 2002, stran 382) in sodna praksa Vrhovnega sodišča R Slovenije (sklep III Ips 158/2009 z dne 10. 6. 2010). Po mnenju pritožnice je sprejemljivo le takšno tolmačenje navedenih določb ZPP, ki daje obema strankama pravico, da po vložitvi izvršilnega predloga in ugovora zoper sklep o izvršbi v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Takšno je tudi stališče v novejši literaturi (mag. Nina Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 715-716).

Če bo sodišče druge stopnje sledilo stališču prvostopenjskega sodišča, pa pritožnica poudarja, da je v pripravljalni vlogi z dne 23. 1. 2014 dejansko navajala dejstva in dokaze le v zvezi z navedbami tožnice iz njene vloge z dne 13. 1. 2014. S svojimi navedbami je le odgovorila na vlogo nasprotne stranke. Sodišče prve stopnje je toženki s tem, ko njene druge pripravljalne vloge ni upoštevalo, „vzelo“ pravico do poštenega sojenja ter ji de facto odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, na ta način pa storilo procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Pritožba ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi je bila izpodbijana sodba izdana v postopku v sporu majhne vrednosti. Takšna sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP), na kar je sodišče pravdni stranki pravilno opozorilo v pravnem pouku izpodbijane sodbe. V skladu z določbo petega odstavka 458. člena ZPP v zvezi s 480. členom ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

5Glede na navedeno ni dopusten očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki ga je mogoče razbrati iz vsebine pritožbe. Prav tako pa sodišče prve stopnje ni storilo procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP), stranka pa mora vsa dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). Nato lahko vsaka stranka v roku osem dni vloži še po eno pripravljalno vlogo; tožeča stranka od prejema odgovora na tožbo, tožena pa od dneva, ko ji je vročena pripravljalna vloga tožeče stranke, s katero je slednja odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke ne navedejo v omenjenih vlogah se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Specifičen pa je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot v konkretnem primeru. Bistvena sestavina tožbe je namreč trditvena podlaga, ki je predlog za izvršbo ne vsebuje. Če bi bila poleg predloga za izvršbo in ugovora zoper sklep o izvršbi dovoljena le še ena pripravljalna vloga vsaki stranki, bi sodišče s takšno razlago 452. člena ZPP stranki prikrajšalo v procesnih pravicah. Zato lahko v postopku v sporu majhne vrednosti, ki se začne v izvršbi, stranki poleg predloga za izvršbo oziroma ugovora zoper sklep o izvršbi, vsaka v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa še vsaka v eni vlogi odgovorita na navedbe druge stranke (tako tudi N. Betteto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 715-716,). Na njeno stališče se sklicuje tudi pritožnica.

7Za toženko je sporno stališče izpodbijane sodbe v točki 13 obrazložitve, da bi lahko v svoji drugi vlogi z dne 23. 1. 2014 odgovorila na trditve tožnice iz njene prve pripravljalne vloge (vloga z dne 13. 1. 2014), kot to določa četrti odstavek 452. člena ZPP, ne pa več na njene trditve iz dopolnitve tožbe, kar je storila.

8Iz dikcije 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku spora majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Kot je že bilo omenjeno, je postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, specifičen, tako da imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga), kar pa ne pomeni, da lahko v nadaljnji vlogi (druga vloga), v kateri odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, dejstva, iz prve vloge dopolnjujeta ali v zvezi s temi dejstvi predlagata izvedbo dodatnih dokazov. Tega že citirana določba 451. člena ZPP ne dopušča. Tudi iz dikcije 452. člena ZPP izhaja, da lahko v postopku, ki se začne s tožbo, stranki odgovorita samo na navedbe v odgovoru na tožbo (tožeča stranka) oziroma na navedbe v pripravljalni vlogi, s katero je tožeča stranka odgovorila na navedbe v odgovoru na tožbo (tožena stranka). Povsem logičen je torej zaključek, da lahko stranki tudi v postopku, ki se je začel v izvršbi, v drugi pripravljalni vlogi odgovorita le na navedbe v vlogi, s katero je bila tožba (izvršilni predlog) dopolnjena oziroma na navedbe, ki jih je tožena stranka podala kot odgovor na navedbe v dopolnitvi tožbe. Svojih morebitnih pomanjkljivih navedb iz prve vloge z drugo vlogo ne morata dopolnjevati.

9Naloga sodišča torej je, da v postopku spora majhne vrednosti presodi, za kakšne navedbe gre. In to je sodišče prve stopnje tudi storilo, in to pravilno. Pravilno je ugotovilo, da je toženka v vlogi z dne 19. 12. 2013 le ponovila navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi. Šele v nadaljnji vlogi z dne 23. 1. 2014 pa je odgovorila na navedbe tožnice v (prvi) vlogi, s katero je tožnica tožbo dopolnila (vloga z dne 12. 12. 2013).

10Tudi stališče pravne teorije in sodne prakse (odločba Vrhovnega sodišča III Ips 158/2009 z dne 10. 6. 2010 se ne nanaša na takšno situacijo), na katero se sklicuje pritožnica, ne potrjuje njenih navedb. Res je, kar navaja pritožba, da se v postopku spora majhne vrednosti uporabljajo druge določbe ZPP, če v poglavju, ki urejajo to področje, ni posebnih določb (442. člen ZPP). Vendar pa so za te postopke v zvezi z navajanjem dejstev in dokazov določena posebna pravila, tako da za takšne primere niso uporabljive druge določbe ZPP, v konkretnem primeru določba 286. člena ZPP.

11Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12Ker toženka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).