VSM sklep I Ip 332/2014

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog pooblaščenca dolžnika za postavitev novega cenilca in zaslišanje cenilca D.V. (I. točka izreka), ter v II. točki izreka zavrnilo predlog pooblaščenca dolžnika z dne 1. 10. 2013 za ugotovitev nove tržne vrednosti po 187. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za nepremičnini vpisani v zemljiško knjigo z ID znakoma 5 in 7, obe v k.o. M. Nadalje je sodišče nepremičnine, vpisane v ZK z ID znakoma 1 in 0 v k.o. M., last dolžnice L. R.K. do celote, domaknilo kupcu - upniku V.P. (III. točka izreka) ter odločilo, da se ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena izbrišejo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi (IV. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po njenem je sodišče prve stopnje tekom postopka storilo več nepravilnosti, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka. Tako je izvedlo javno dražbo, ne da bi bil predmet prodaje sploh natančno definiran. Sklep o nadaljevanju izvršbe je bil izdan za drugo nepremičnino, ki ni bila predmet prodaje na II. javni dražbi. Opozori, da je sodišče izdalo odredbo o prodaji nepremičnine na II. javni dražbi v nasprotju z lastnimi poprej izdanimi sklepi. Izpostavi, da je sodišče objavilo javno dražbo za stavbišče, na katerem stavba leži, ne pa za posamezne dele stavbe, katerih lastnica je bila dolžnica. Tako nepremičnini navedeni v točkah II. in III. izreka nista predmet izvršbe v tem postopku, saj je iz izpiska iz zemljiške knjige razvidno, da gre za skupno zemljišče, na katerem se nahaja stavba, ki ima posamezne dele, kateri so vpisani v zemljiško knjigo. Sodišče je domaknilo kupcu skupno premoženje etažnih lastnikov, ki ni bilo predmet izvršbe in na njem ni pisanih bremen. Po njenem je sodišče neutemeljeno zavrnilo njen predlog na ugotovitev nove tržne vrednosti nepremičnin, saj bi se s tem odpravile tudi nepravilnosti, ki so nastale v škodo obeh strank ob cenitvi cenilca, ki ga je postavilo sodišče. Opozori, da se sodišče ni opredelilo do njene vloge, ki jo je podala 9. 10. 2013. Sodišču nadalje očita, da je kršilo določbe o domiku, saj z izrekom izpodbijanega sklepa ni v celoti odločilo o domiku in s tem povezanimi obveznostmi sodišča, ki mu jih nalaga Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnice nasprotuje pritožbenim izvajanjem ter se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

6Pregled zadeve pokaže, da je upnik 15. 11. 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi In 338/2009 z dne 14. 4. 2009 in sklepom z dne 10. 8. 2011 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, z rubežem in prodajo nepremičnin dolžnice, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, tj. nepremičnin z ID oznakami 3, 5 in 7 do celote, nepremičnine 13 do ½ in nepremičnine 14 do 1/3, vse k.o. M. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 12. 2011, ki je postal pravnomočen 7. 1. 2012, predlogu ugodilo. Pri tem je ugotoviti, da je sodišče v nasprotju s predlogom upnika dovolilo rubež in prodajo nepremičnin z oznako 13 in 14 do celote. Izvršitelj B. M. je 17. 2. 2012 v skladu z 211. členom ZIZ opravil rubež nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo (upoštevajoč predlog upnika in ne sklep o izvršbi, torej rubež nepremičnine 13 do ½ in nepremičnine 14 do 1/3). Sodišče prve stopnje je nato po 178. členu ZIZ v postopek pritegnilo sodnega izvedenca - cenilca D.V., ki je na podlagi sklepa z dne 9. 5. 2012 ocenil tržno vrednost nepremičnin, na katere je sodišče s sklepi z dne 14. 4. 2009, 10. 8. 2011 in 5. 12. 2011 dovolilo izvršbo, in zanje upnik ni umaknil predloga za izvršbo (43. člen ZIZ). Kot izhaja iz l. št. 118, je cenilec v cenilnem poročilu (med drugim) ocenil vrednost celotnega dela nepremičnine z oznako 13, ne pa ½ tega dela, kot je v predlogu za izvršbo predlagal upnik, in kar je rubil izvršitelj (l. št. 84-85), kot tudi nepremičnini z ID znakoma 901 in 902, obe k.o. M., za kateri je upnik umaknil predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 22. 8. 2012 izvršbo v tem delu ustavilo. Ob tem je tudi izpostaviti, da je cenilec ugotovil, da del nepremičnine z oznako 14 v času cenitve ni več obstajal (l. št. 117). Sodišče prve stopnje je nato na podlagi te cenitve s sklepom z dne 14. 1. 2013 ugotovilo tržno vrednost nepremičnine, in sicer poslovno-stanovanjskega objekta na naslovu V. 8, v M., vpisanega v zemljiško knjigo z ID znakoma 1 in 0 obe k.o. M., ki je v lasti dolžnice do celote. V tej zvezi je opozoriti, da je sodišče prve stopnje s sklepom ugotovilo tržno vrednost dveh zgoraj navedenih parcel, ne pa posameznih nepremičnin (in delov stavb), na katere je s sklepom o izvršbi z dne 14. 4. 2009 ter s sklepoma o nadaljevanju izvršbe z dne 10. 8. 2011 in 5. 12. 2011 dovolilo izvršbo. Sodišče prve stopnje je navedeni parceli tudi prodajalo na naroku za I. javno dražbo dne 12. 6. 2013. Ker na narok ni pristopil noben kupec, upnik pa se k nakupu ni priglasil, se je prva javna dražba zaključila kot neuspešna. Upnik je nato 19. 6. 2013 predlagal, da sodišče prve stopnje ugotovi novo vrednost poslovno-stanovanjskega objekta, upoštevajoč dejstvo, da sta mu bili dve stanovanji, ki sta bili predmet izvršbe, že prodani. Sodišče je v odredbi o prodaji na II. javni dražbi ponovno kot predmet prodaje navedlo nepremičnini, ki sta vpisani v zemljiški knjigi z ID znakoma 1 in 0 obe k.o M.. Tretji - interesent za nakup prodajanih nepremičnin M. R. je sodišče v vlogi z dne 30. 9. 2013 opozoril, da v obravnavani zadevi ni jasno, kaj je predmet prodaje. Skliceval se je na podatke iz zemljiške knjige, po katerih gre pri nepremičninah, ki ju je sodišče prodajalo na I. naroku za javno dražbo ter opredelilo v odredbi za II. javno dražbo, za zazidano stavbno zemljišče z zgrajenim objektom in etažno lastnino, ki je deloma vpisana v zemljiško knjigo. Po njegovem na prodajanih nepremičninah ni mogoče pridobiti lastninske pravice, saj gre za zemljišče pod objektom, katerega lastniki so skladno z vzpostavljeno etažno lastnino lastniki posameznih enot. Dolžnica je v vlogi z dne 1. 10. 2013 predlagala ugotovitev nove tržne vrednosti po četrtem odstavku 178. člena ZIZ ter priložila poročilo o cenitvi tržne vrednosti nepremičnin cenilca S. K. Predlog dolžnice za ugotovitev nove vrednosti nepremičnine je sodišče na naroku za II. javno dražbo dne 10. 10. 2013 zavrnilo, sledilo pa je predlogu upnika za ugotovitev nove tržne vrednosti na podlagi dodatka k že izdelani cenitvi z dne 5. 9. 2012 cenilca D.V., upoštevajoč prodajo dveh nepremičnin, ki sta bili predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje je nato na naroku z odredbo ugotovilo novo tržno vrednost prodajanih nepremičnin vpisanih v zemljiško knjigo z ID znakoma 1 in 0 obe k.o M. na dan cenitve 5. 9. 2012 v višini 117.114,69 EUR ter nepremičnini v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZIZ, potem ko se je k prodaji priglasil le upnik, domaknilu le temu. Takšnemu postopanju na naroku za II. javno dražbo in razlogom sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje, tudi glede na pritožbena izvajanja, ne pritrjuje.

7Kot je pojasnjeno že zgoraj, je sodišče prve stopnje tako v odredbi za I. javno dražbo, kot v odredbi za II. javno dražbo ter na tej podlagi izvedenem prodajnem naroku kot predmet prodaje navedlo nepremičnini, ki sta vpisani v zemljiški knjigi z ID znakoma 1 in 0 obe k.o. M., pred tem pa je s sklepom o izvršbi z dne 14. 4. 2009 ter sklepoma o nadaljevanju izvršbe z dne 10. 8. 2011 in 5. 12. 2011 dovolilo izvršbo na nepremičnine z ID oznakami 903, 2, 3, 5, 7, 13, 14, vse k.o. M. Glede na listine v spisu so citirane nepremičnine resda del nepremičnin, ki sta vpisani v zemljiški knjigi z ID znakoma 1 in 0 obe k.o. M., in ki ju je sodišče prodajalo na naroku za I. in II. javno dražbo, vendar, kot to izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska, ne gre za identične nepremičnine, prav tako pa je nepremičnina z oznako 1 zazidano stavbno zemljišče, v stavbi je delno vzpostavljena tudi že etažna lastnina (posamezni deli št. 901, 902, 903 in 9999), predmet prodaje pa je v skladu s sklepom o izvršbi in sklepoma o nadaljevanju izvršbe le del teh enot, katerih lastnica oziroma solastnica je po podatkih spisa dolžnica. Iz listin v spisu (priloga A8) izhaja, da je v stavbi št. 1931 k.o. M., ki leži na parcelah št. 1742/1 in 1742/2 k.o. M., tudi nekaj enot oziroma prostorov, katerih lastnik je upnik (posamezni del št. 901 in 902), prav tako pa enot, katerih dolžnica ni lastnica in za katere ni bil izdan sklep o izvršbi, zato bi moralo sodišče prve stopnje, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja dolžnica, že v sklepu o ugotovitvi vrednosti, prav tako pa v odredbi o naroku za javno dražbo na podlagi prvega odstavka 181. člena ZIZ ter kasneje na prodajnem naroku natančno navesti, kaj je predmet prodaje, upoštevajoč pravnomočen sklep o izvršbi z dne 14. 4. 2009 ter pravnomočna sklepa o nadaljevanju izvršbe z dne 10. 8. 2011 in 5. 12. 2011, ter upnikove umike izvršilnih predlogov tekom postopka. Predmet izvršbe in s tem prodaje je po 32. členu ZIZ namreč lahko le dolžnikova stvar, na katero je sodišče dovolilo izvršbo.

8Ker je predmet izvršbe lahko le (obstoječa) dolžnikova stvar (prvi odstavek 32. člena ZIZ), v primeru zgornjih ugotovitev pa izvršilnih dejanj za opravo že dovoljene izvršbe na nepremičnini z oznako 14 k.o. M. niti ni mogoče opraviti, ker predmet izvršbe, kot v cenilnem poročilu ugotavlja sodni cenilec D.V., ne obstaja, ugotovitev slednjega predstavlja nastop dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe v tem delu. Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (prvi odstavek 34. člena ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. V primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi v tem obsegu ustaviti.

9Glede na navedeno je ugotoviti, da je sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa o domiku nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo z ID znakoma 1 in 0 obe k.o. M., upniku, kršilo določbe ZIZ o prodaji nepremičnin, zlasti določbe o predmetu prodaje ter v tej zvezi določbe o ugotovitvi vrednosti prodajanih nepremičnin, določbo o odredbi o prodaji (181. člen ZIZ) ter o domiku (189. člen ZIZ). Navedene kršitve so po oceni sodišča druge stopnje vplivale na pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, zato se pritožbi dolžnice ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Napotki prvostopnemu sodišču izhajajo že iz razlogov tega sklepa, ob tem pa je sodišče ponovno opozoriti na določbo 211. člena ZIZ, ki ureja identificiranje nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo. Navedeno določbo mora sodišče uporabi tudi pri izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti takšnih nepremičnin in odredbi o njihovi prodaji. Izpostaviti pa je tudi dejstvo, da naj bi bila dolžnica le solastnica nepremičnine z oznako 13 k.o M. do 1/2. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za v zemljiški knjigi vpisane nepremičnine, mora toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine (smiselno prvi odstavek 168. člena ZIZ), zato mora sodišče prve stopnje to dejstvo ponovno preveriti ter ustrezno postopati glede na 32. člen ZIZ in drugi odstavek 178. člena ZIZ. Glede na pritožbena izvajanja dolžnice je sodišče prve stopnje še opozoriti na vlogo dolžnice z dne 9. 10. 2013, do katere se mora v nadaljevanju postopka opredeliti.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.