VSRS sklep II Ips 220/2013

Revizijam se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do izdaje končne odločbe.

1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo zavarovalnine: prve tožnice in drugega tožnika skupaj nerazdelno v vrednosti 63.022,23 EUR, tretje tožnice v višini 36.628,62 EUR in četrtega tožnika v višini 34.013,04 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2005 dalje do plačila.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožečih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tretja tožnica in četrti tožnik sta vložila predloga za dopustitev revizije, ki jima je Vrhovno sodišče ugodilo in s sklepoma II DoR 188/2013 z dne 26. 9. 2013 in II DoR 189/2013 z dne 19. 9. 2013 revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, kakšen je obseg pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve izplačila zavarovalnine, prva tožnica in drugi tožnik pa sta vložila dovoljeno direktno revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje.

Navedbe revidentov

4Revizije tako prve tožnice in drugega tožnika kot tudi tretje tožnice in četrtega tožnika zatrjujejo bistvene kršitve postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navajajo, da je šlo za zavarovanje na tuj račun in da so beneficiarji etažni lastniki. Revidenti niso nikoli privolili, da bi njihove pravice iz sklenjene zavarovalne pogodbe izvrševal upravnik stavbe kot zavarovalec. Procesna kršitev je podana, ker je sodišče druge stopnje zmotno zapisalo, da ni zatrjevano, da bi imela toženka pri zavarovalni pogodbi pravico in dolžnost izplačevati zavarovalnino ločeno za posamezne stanovanjske enote na eni strani in skupne dele in naprave na drugi strani. Menijo, da je glede na zakonsko ureditev zavarovalne pogodbe v OZ-u, za primer nastanka požara na večstanovanjski stavbi v etažni lastnini dovoljeno in smiselno zgolj ločeno uveljavljanje zavarovalnin, kar dodatno obrazložijo. Obseg škode na posamezni stanovanjski enoti lahko uveljavlja zgolj lastnik stanovanjske enote. Obrazložijo, zakaj v konkretnem primeru upravnik nima pooblastila na podlagi zakona. Četudi bi šlo za posel rednega oz. izrednega upravljanja, pa izplačilo zavarovalnine upravniku ni v skladu z določbo 929. člena OZ, ki je v razmerju do SPZ in SZ-1 lex specialis. Stališče sodišča, da naj bi upravnikovo pooblastilo za sprejem zavarovalnine za posamezna stanovanja v etažni lastnini izhajalo iz določb SZ-1 in SPZ, ter da privolitev tistega, čigar interes je bil zavarovan za večstanovanjske hiše, ki jih zavarujejo upravniki, naj ne bila potrebna, je v direktnem nasprotju z uzakonjeno zahtevo po zavarovalnem interesu. Predlagajo, da Vrhovno sodišče sodbi spremeni tako, da se njihovim tožbenim zahtevkom v celoti ugodi.

5Sodišče je revizije vročilo nasprotni stranki, ki na njih ni odgovorila.

6Revizije so utemeljene.

7Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8V konkretnem primeru je nastopil zavarovalni primer - požar na večstanovanjski stavbi in zavarovalnica je zavarovalnino izplačala upravniku S. d. d. Tožniki so trdili, da je bila zavarovalnina izplačana napačni osebi in da terjatev izplačila zavarovalnine ni prenehala. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je upravnik pri sprejemu zavarovalnine nastopal kot zastopnik lastnikov etažnih enot, upravičencev do zavarovalnine po materialnem pravu, in ne kot prejemnik zavarovalnine za svoj račun. Kljub temu, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi odločbe pravilno zapisalo, da so določila zavarovalne pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati, pa tega dejansko ni storilo. Odločitev v konkretni stvari je prvenstveno povezana z razlago določb zavarovalne pogodbe, ki predstavlja izhodišče za odločanje v konkretni zadevi, medtem ko je interpretacija zakonskih določb, ki urejajo položaj upravnika večstanovanjske stavbe, šele naslednji korak pri razjasnjevanju odgovora na vprašanje, ali je upravnik tudi upravičenec za sprejem izpolnitve izplačila zavarovalnine. Sodišči druge in prve stopnje pa določil zavarovalne pogodbe nista presojali.

9Sodišče izda zavrnilno oziroma t.i. nepravo zamudno sodbo, kadar iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V skladu z ureditvijo po noveli ZPP-D(1) lahko to stori brez vračanja tožbe tožniku v popravo le tedaj, ko je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb o istem tožbenem zahtevku. Ker sodišči nižjih stopenj nista presojali določil zavarovalne pogodbe, nista mogli pravilno presoditi ali je tožbeni zahtevek tožnikov utemeljen. V vsebinskem pogledu mora tožeča stranka navesti tista dejstva, ki izhajajo iz dejanskega stanu pravne norme, ki utemeljuje zahtevano pravno posledico (uveljavljano s tožbenim zahtevkom), kar pa so tožniki storili. V skladu z ugotovitvijo sodišča druge stopnje, da tožniki trditev v zvezi z ločenim izplačilom zavarovalnine za skupne dele in naprave ter za posamezne etažne enote niso postavili, pa bo moralo sodišče v novem postopku postopati v skladu z tretjim odstavkom 318. člena ZPP.

10Ker sta sodišči druge in prve stopnje zmotno presodili, da je v konkretni zadevi podana neodpravljiva nesklepčnost (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP ter tretji odstavek 318. člena ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo, kot izhaja I. točke izreka sklepa.

11Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 45/2008. To pomeni, da je v času odločanja na prvi stopnji novela ZPP-D že veljala.