VSRS Sklep II Ips 469/2005

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje izvršilnega postopanja.

Sodišče prve stopnje je upnikov predlog na izvršbo zaradi izterjave zneska 12.800 evrov v tolarski vrednosti zavrnilo. Štelo je, da upnik ni predložil izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti (20. člen ZIZ, Zakona o izvršbi in zavarovanju). Upnikovo pritožbo je sodišče zavrnilo. Notarski zapis, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, sicer vsebuje dolžnikovo soglasje o njegovi neposredni izvršljivosti, vendar pa ni dokazana zapadlost terjatve iz notarskega zapisa v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena ZIZ.

Vrhovni državni tožilec RS vlaga proti opisani odločitvi zahtevo za varstvo zakonitosti po 1. in 2. točki prvega odstavka 387. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zaradi zmotne uporabe določb prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka 17. člena ter drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 44. člena ZIZ v njihovi procesni in materialnopravni vsebini. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve in dovolitev predlagane izvršbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje kot izvršilnemu sodišču v nadaljnje postopanje. Stranki izvršilnega postopka sta sklenili posojilno pogodbo, s katero se je dolžnik zavezal, da bo dolg poravnaval v zaporednih mesečnih obrokih. Z notarskim zapisom z dne 15.10.2002 je dolžnik tudi pristal na neposredno izvršljivost notarskega zapisa v slučaju zamude s plačevanjem obrokov. Z notarskim zapisnikom z dne 18.6.2004 pa je potrjeno, da je obveznost, vsebovana v zapisu z dne 15.10.2002, zapadla. Bistveno je, da takšen zapisnik o zapadlosti podpišeta stranka, ki je izjavo podala (upnik), in notar. Potrditev dejstva zapadlosti pa je javna listina le v obsegu in vsebini upnikove izjave (tretji odstavek 68. člena Zakona o notariatu). Zahteva za varstvo zakonitosti posebej poudarja visoko stopnjo pomena notarskega zapisa in se s tem v zvezi sklicuje na primerjavo z določbo 23. člena ZIZ (izvršba na podlagi verodostojne listine).

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Notarska listina je po določbah 3. člena Zakona o notariatu javna listina, ki ji je zakonodajalec za uporabo predpisov o izvršilnem postopku (ZIZ) podelil visok pomen z umestitvijo v 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ. Izvršljiv notarski zapis je namreč izvršilni naslov, na katerega podlagi sodišče dovoli izvršbo. Določba drugega odstavka 20. člena ZIZ izvršljivost notarskega zapisa pogojuje s soglasjem dolžnika o njegovi neposredni izvršljivosti, kar pomeni, da mora dolžnik v sami listini, ki služi kot izvršilni naslov, z neposredno izvršljivostjo soglašati. V obravnavanem primeru je dolžnik v zapisu z dne 15.10.2002 soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, pri čemer je iz posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve z dne 15.10.2002 določeno, kdaj nastopi zapadlost terjatve iz posojilne pogodbe (7. člen).

Po določbi drugega odstavka 20. člena ZIZ pa za izvršljivost notarskega zapisa ne zadostuje le dolžnikovo soglašanje z njegovo neposredno izvršljivostjo, saj je ta podana le ob nadaljnjem pogoju zapadlosti terjatve, ki izhaja iz zapisa. Zapadlost terjatve pa se dokazuje z (novim) notarskim zapisom.

Sodišči druge in prve stopnje sta se postavili na stališče, da bi moral biti notarski zapisnik o zapadlosti terjatve sestavljen v prisotnosti dolžnika in da v konkretnem primeru, ko je navedeni zapisnik z dne 18.6.2004 bil sestavljen le v prisotnosti upnika, ne zadošča pogojem iz določbe drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ. Zatrjevanje dejstev o dolžnikovem neplačilu posojilnega obroka v dogovorjenem roku bi torej ne dokazovalo, da je terjatev iz sicer neposredno izvršljivega notarskega zapisa zapadla, saj pri tem zatrjevanju ni sodeloval dolžnik. Vendar pa je takšno stališče v nasprotju z določbami prvega odstavka in 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ, pa tudi drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 44. člena ZIZ.

Upnik je izvršbo predlagal na podlagi primernega izvršilnega naslova, izpolnjeni pa so tudi vsi formalni pogoji iz prvega odstavka 40. člena ZIZ. Določba 20. člena ZIZ dolžnikovo sodelovanje pri sestavi notarskega zapisa pogojuje le s stališča njegovega soglašanja z neposredno izvršljivostjo zapisa, medtem ko je dokazovanje zapadlosti terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, v upnikovi sferi. Po določbi 68. člena Zakona o notariatu (ZN - Uradni list RS, št. 13/94) notar na zahtevo upravičene osebe (v tem primeru upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi druga dejstva, ki so v določbi prvega odstavka navedene zakonske določbe primeroma našteta, med drugim tudi izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Prav za to gre v obravnavanem primeru: upnik je pred notarjem podal izjavo o tem, da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla zato, ker je dolžnik izostal s plačilom mesečnih obrokov. Za potrditev (zapis) takšne upnikove izjave pa dolžnikovo sodelovanje ni potrebno. S tem v zvezi je treba opozoriti na določbo 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ (Uradni list RS, št. 17/2006), ki se uporablja sicer šele od 4.3.2006 dalje, vendar pa je z njo glede izvršljivosti notarskega zapisa (20.a člen ZIZ) v tretjem odstavku glede zapadlosti terjatve uzakonjeno določilo, da za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava, da je terjatev zapadla. Strinjati se je treba tudi s stališčem, izraženim v zahtevi za varstvo zakonitosti, da pogojevanje veljavnosti zapisa o zapadlosti terjatve s sodelovanjem dolžnika notarskemu zapisu odvzema učinek in pomen izvršilnega naslova in ga spušča celo pod nivo kriterijev, ki jih ZIZ uveljavlja z izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen). Notarski zapis, na katerega podlagi je vložen predlog za izvršbo zaradi zapadle denarne terjatve, torej izpolnjuje vse opisane pogoje veljavnega izvršilnega naslova - v povezavi z notarskim zapisnikom 18.6.2004. Zato je bilo treba utemeljeni zahtevi za varstvo zakonitosti ugoditi po določbi 391. člena v zvezi z določbo 380. člena ZPP ter razveljaviti sklepa sodišč druge in prve stopnje. Zadeva je s tem vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljevanje izvršilnega postopanja. Za dovolitev predlagane izvršbe namreč ni ovire, ki bi nasprotovala določbi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ.