68. člen ZN

Izjave o umiku tožbe tudi v primeru zatrjevanih napak volje ni mogoče preklicati. Če pa so podani utemeljeni razlogi, pride v poštev obnova postopka.

V skladu z določbami ZIZ o dokazovanju zapadlosti in sklenjenega notarskega zapisa za zapadlost upnikove terjatve in s tem za izvršljivost notarskega zapisa kot izvršilnega naslova dodatno obveščanje dolžnice kot zastaviteljice ni potrebno. Ob predloženi ustrezni specifikaciji je na dolžniku konkretizirano trditveno in dokazno breme, zakaj upnik do zahtevanega zneska ni upravičen.

Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno naravo opcije in predvsem z obličnostnimi zahtevami, ki veljajo za glavno pogodbo. Zato se obličnostna ustreznost pri opcijskih pogodbah ugotavlja s presojo, ali sta tako opcijska pogodba z zapisom vsebine glavne pogodbe (ki v bistvu predstavlja ponudbo), kot tudi opcijska izjava opcijskega upravičenca (ki pomeni sprejem ponudbe), zapisani v obliki, kot jo za določene pravne posle določa zakon.

Po določbi 68. člena ZN notar na zahtevo upravičene osebe (upnika) potrdi (z notarskim zapisnikom) tudi druga dejstva, ki so v določbi prvega odstavka navedene zakonske določbe primeroma našteta, med drugim tudi izjavo, ki jo daje stranka zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Za potrditev (zapis) takšne upnikove izjave pa dolžnikovo sodelovanje ni potrebno.

Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka 20. člena ZIZ.

Kadar zapadlost terjatve ne izhaja že iz samega notarskega zapisa, je to dejstvo treba dokazati z novim notarskim zapisom z vsebino v skladu s 43. členom ZN oziroma na drugi način iz 3. odstavka 20. člena ZIZ. Sodišče mora po 2. odstavku 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti paziti, ali je zapadlost terjatve pravilno ugotovljena.

V primerih, ko je zapadlost terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti, odvisna od bodočega negotovega dejstva (pogojna terjatev), se nastop slednjega brez dolžnikovega sodelovanja lahko dokazuje samo s pravnomočno ugotovitveno sodbo pravdnega sodišča, s katero je ugotovljen nastop pogoja in s tem zapadlost terjatve.

Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.

Notarski zapis v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, mora biti priložen že izvršilnemu predlogu, zato je treba v konkretnem primeru izvršljivost upnikove terjatve ugotavljati na podlagi notarskega potrdila, ki ga je upnik priložil izvršilnemu predlogu in ne na podlagi kasneje brez poziva sodišča prve stopnje predloženega drugačnega notarskega potrdila drugega notarja. Ker je zapadlost upnikove terjatve vezana na izpolnitev določenih pogojev: da sta dolžnika zamudila s plačilom dveh obrokov kupnine, da ju je upnik na to zamudo pisno opozoril, da dolžnika niti v 8 dneh po pisnem opominu zapadlih obrokov kupnine nista plačala in da je upnik zato odstopil od prodajne pogodbe, bi moral notar, ki je sestavil notarski zapis, vsa ta dejstva ugotoviti v potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, sestavljenem v smislu 68. člena Zakona o notariatu - ZN. Ker notarsko potrdilo o izvršljivosti ni sestavljeno v smislu 68. člena ZN, gre zaključiti, da upnik ni dokazal izvršljivosti svoje terjatve, zaradi česar je treba njegov izvršilni predlog zavrniti.

Overovitev podpisa se od overovitve izjave razlikuje po tem, da gre pri overovitvi podpisa za potrdilo delavca sodišča, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino, dočim gre pri overovitvi izjave za potrdilo določenih dejstev, ki jih je upravičena oseba izjavila pred notarjem (oz. odvetnikom), ki je potrditev o dejstvih sestavil v obliki zapisnika.