VSL sklep Cst 68/2014

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 27.12.2013 zavrnilo predlog upnika za prekinitev postopka in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika R. d.o.o. S sklepom z dne 15.1.2014 pa je zavrglo pritožbo upnika zoper prej navedeni sklep.

2Upnik (predlagatelj postopka) je zoper sklepa vložil pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom.

3Pritožbi sta utemeljeni.

Dosedanji potek postopka

4Predlagatelj je predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom dne 8.8.2013. Pred odločitvijo sodišča prve stopnje o predlogu za začetek stečaja pa se je stečajni dolžnik pripojil k družbi A., d. o. o. in bil zaradi pripojitve izbrisan iz sodnega registra dne 25.10.2013. Predlagatelj je 6.11.2013 predlagal sodišču prve stopnje naj postopek prekine, ker je dolžnik prenehal obstajati in povabi univerzalnega pravnega naslednika dolžnika A., d. o. o., da prevzame postopek in začne stečajni postopek nad univerzalnim pravnim naslednikom, ki je insolventen.

5Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za prekinitev postopka in predlog za začetek stečajnega postopka zavrglo s sklepom z dne 7.11.2013. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 484/2013 z dne 5.12.2013 razveljavilo navedeni sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

6V novem postopku je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27.12.2013 ponovno zavrnilo predlog za prekinitev postopka in predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom R. d. o. o., zavrglo.

7Zoper navedeni sklep je predlagatelj vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo. Pri tem je navedlo, da upnik za pritožbo nima pravnega interesa, ker je bil dolžnik – prevzemna družba A., d. o. o., izbrisana iz sodnega registra 19.12.2013 (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Odločitev o pritožbah

8Sodišče prve stopnje je v novem postopku vztrajalo na stališču, da v stečajnem postopku ni mogoče 001-81 stran 2/4 smiselno uporabiti določb ZPP o prekinitvi in nadaljevanju postopka iz naslednjih razlogov: 1) pri upnikovem predlogu za nadaljevanje postopka z univerzalnim pravnim naslednikom ne gre za identičen zahtevek, ampak za predlog za začetek stečajnega postopka nad drugim dolžnikom, ki ga predlagatelj opira na drugo dejansko stanje glede insolventnosti, kar smiselno pomeni spremembo tožbe; 2) ZFPPIPP vsebuje natančne določbe glede postopka s predlogom za začetek stečajnega postopka,ki ga vloži upnik, teh pa ni moč obiti z uporabo instituta prekinitve in nadaljevanja postopka po določilih ZPP, saj bi potem postopek tekel drugače, kot je določeno s kogentnimi pravili ZFPPIPP; 3) dolžnik več ne obstaja in gre za pomanjkljivost, ki se ne da odpraviti, kar narekuje zavrženje predloga za začetek stečaja.

9V obravnavanem primeru je bil nad dolžnikom R. d. o. o., predlagan začetek stečajnega postopka. Še pred odločitvijo o predlogu za začetek postopka, je bil dolžnik zaradi pripojitve izbrisan iz sodnega registra, potem pa je bila iz sodnega registra po razveljavitvi prvostopnega sklepa še pred novo odločitvijo prvostopnega sodišča zaradi pripojitve dne 19.12.2013 izbrisana tudi njegova univerzalna pravna naslednica A., d. o. o., ki se je pripojila k družbi K., d. o .o.. Pravilne so pritožbene navedbe, da stališče sodišča prve stopnje omogoča dolžnikom, da začetek stečajnega postopka izigrajo tako, da se pripojijo k drugi družbi.

10Višje sodišče je že v sklepu opr. št. Cst 484/2013 z dne 5.12.2013 pojasnilo, da je tudi v predhodnem postopku zaradi insolventnosti treba upoštevati posledice vpisa pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi, ki so določene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Z dnem vpisa pripojitve v sodni register prevzeta družba preneha obstajati, prevzemna družba kot njen univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa materialnopravna in procesnopravna razmerja, katerih subjekt je bila pred pripojitvijo prevzeta družba. Na prevzemno družbo se prenese celotno premoženje prevzete družbe in tudi vse njene obveznosti. Posledica vstopa v procesnopravna razmerja pa je, da vsa procesna dejanja, ki jih je do izvedbe združitve v postopku opravila prevzeta družba, učinkujejo tudi za prevzemno družbo ter vsa procesna dejanja nasprotne stranke, ki jih je ta opravila do izvedbe združitve, učinkujejo proti prevzemni družbi (1. stavek 1. točke tretjega odstavka 591. člena ZGD-1). Univerzalna pravna naslednica dolžnika je glede na povedano vstopila tudi v predmetni predhodni postopek zaradi insolventnosti, ki je bil začet nad prevzeto družbo.

11Ker vprašanja v zvezi z univerzalnim pravnim nasledstvom v ZFPPIPP niso urejena drugače, je treba v tem primeru smiselno uporabiti pravila ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). ZPP pa določa, da v primeru če stranka, ki je pravna oseba preneha obstajati, se postopek prekine. Postopek se nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (tretja točka 205. člena ZPP in prvega odstavka 208. člena ZPP). Prenehanje pravne osebe v prvi vrsti narekuje prekinitev postopka in nadaljevanje postopka, če so za to izpolnjeni pogoji. Šele v primeru, če se pomanjkljivosti, ki se tičejo stranke postopka ne da odpraviti, pa pride v poštev zavrženje tožbe (5. odstavek 81. člena ZPP).

12Prav tako so pravilne pritožbene navedbe, da tudi v primeru, če je predlog upnika za nadaljevanje postopka smiselno šteti za spremembo tožbe v smislu drugih dejanskih okoliščin, ki se tičejo pravnega naslednika dolžnika in njegove insolventnosti, to ne more predstavljati ovire, da sodišče spremenjene tožbe oziroma predloga ne bi moglo vročiti pravnemu nasledniku dolžnika, saj tožeča stranka tožbo lahko do konca glavne obravnave spremeni (prvi odstavek 184.člena ZPP v zvezi s 121/1 členom ZFPPIPP).

13Tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da se postopek ne more nadaljevati, ker bi zaradi prekinitve in nadaljevanja postopka prišlo do neupoštevanja pravil ZFPPIPP o teku postopka v primeru, ko začetek postopka predlaga upnik, je zmotno. Po prekinitvi postopka se bo postopek nadaljeval v skladu z določbami ZFPPIPP. Zaradi zagotovitve pravice do izjave v zvezi z drugačno utemeljitvijo stečajnega razloga, bo moralo sodišče prve stopnje univerzalnemu pravnemu nasledniku dolžnika vročiti predlog za začetek stečajnega postopka in mu omogočiti, da predlogu ugovarja, kot to določa 1. odstavek 235. člena ZFPPIPP, potem pa postopek nadaljevati upoštevaje postopkovna določila ZFPPIPP.

14Zaključek sodišča prve stopnje, da zaradi izbrisa družbe A., d. o. o. upnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za prekinitev postopka in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka, je glede na povedano zmoten.

15Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti in pozvati univerzalnega pravnega naslednika dolžnika, da ga prevzame. V nadaljevanju pa preizkusiti ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka nad univerzalnim pravnim naslednikom dolžnika.

16Ker so pritožbene navedbe utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in razveljavilo sklepa sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom, ker sodnica, ki je v obravnavani zadevi že v drugo odločila, vztraja pri stališčih, ki jih je zavzela že pri prvi odločitvi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 356. členom ZPP in prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).