VSRS Sklep X Ips 227/2014

I. Revizija se zavrže.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta (smiselno: zahtevek za izdajo začasne odredbe) in prošnjo za oprostitev plačila sodne takse.

Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Policijske uprave Maribor, št. 214-18/2013/26 (3F23-04) z dne 23. 8. 2013, s katero je ta prvostopenjski upravni organ odločil, da se revidentova vloga za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja po 73. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) zavrne. Tožena stranka je z odločbo, št. 2253-41/2013/6 (155-06) z dne 10. 10. 2013, revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa kot neutemeljeno zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6Revident navaja, da ima odločitev v tem upravnem sporu zanj zelo hude posledice, saj bi bil, če bi moral oditi v Republiko Srbijo, kjer še nikoli ni bil in tudi nikogar nima, izpostavljen mučenju in nečloveškemu ravnanju.

7Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal na način, opisan v 5. točki obrazložitve tega sklepa, saj ni navedel takšnih okoliščin, ki bi vplivale na dovoljenost revizije.

8Revident zatrjevanih zelo hudih posledic z navedbami o morebitni izpostavljenosti mučenju in nečloveškemu ravnanju v Republiki Srbiji, če bi moral tja oditi, ni izkazal. Revident je sicer tožbi v dokaz svojih navedb priložil več listin, vendar so v tujem jeziku (srbščini in angleščini). Po drugem odstavku 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, in je sestavljena v tujem jeziku, priložen tudi overjen prevod. Če takega prevoda ni, listina pa je edino dokazno sredstvo, zatrjevano dejstvo ni dokazano, posledica pa je odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.(1) Glede na navedeno in upoštevaje dejstvo, da je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, Vrhovno sodišče ocenjuje, da revident v tem delu ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.

9Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi z navedbami, da v Republiki Srbiji še nikoli ni bil in tudi nikogar nima, ne izkazuje obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Revident je namreč po podatkih iz spisa polnoletna oseba, ki je na ustni obravnavi pri upravnem organu dne 26. 6. 2012 predložila potrdilo o državljanstvu Republike Srbije. Pristojni upravni organ za notranje zadeve Republike Srbije je slovenskim organom na opravljeno poizvedbo odgovoril, da obstaja obveznost njegovega sprejema v državo in da mu bo potni list izdan, če bo zanj zaprosil. Poleg tega revident niti ne zatrjuje, da bi imel v Republiki Sloveniji otroke ali partnerko. Vsaka zapustitev ozemlja Republike Slovenije pa sama po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic (glej sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 493/2011 in X Ips 320/2013).

10Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 82. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

11Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

12Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.

13Revident je oproščen plačila sodnih taks na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

----

Op. št. (1): Zobec, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, druga knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 427.