VSC sodba PRp 60/2014

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sodba potrdi.
Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 255,00 (dvesto petinpetdeset 00/100) EUR.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po dvanajstem odstavku 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), mu izreklo glavno sankcijo globo v višini 1.200,00 EUR, stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek z motornim vozilom B kategorije ter mu naložilo plačilo stroškov postopka - sodne takse v znesku 170,00 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.

Zoper tako sodbo se pritožuje obdolženčev zagovornik iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1) tj. zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja .

Pritožba ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec v zagovoru navajal, da mu je ob kontroli prometa policist odredil preizkus z alkotestom, ki ni pokazal prisotnosti alkohola, za tem pa mu je odredil še pregled za mamila, saj je policist sumil, da je pod vplivom mamil in mu je odredil strokovni pregled, ki ga je odklonil, ker ga je bilo strah, da bo strokovni pregled pokazal prisotnost mamil in da bo izgubil vozniško dovoljenje, ker je v petek pred tem preizkusom užival marihuano, kar je policistu tudi povedal. Navajal je tudi, da ni vedel, da odklon strokovnega pregleda pomeni odvzem vozniškega dovoljenja, zapisnika o postopku za prepoznavo znakov in simptomov, ki so posledica mamil, pa ni hotel podpisati, ker se ni strinjal s tem, da je pod vplivom mamil. V pisni obrazložitvi, za katero je obdolženec prosil naj se šteje kot del njegovega zagovora, pa je obdolženec pojasnil okoliščine, zaradi katerih se je kritičnega dne odločil voziti, ponovno navajal, da je marihuano kadil 27 ur pred kontrolo in ker se je prestrašil zaradi podatka, da je marihuana v krvi in urinu dolgo prisotna, je bila njegova edina obramba ta, da je zavrnil strokovni pregled. Takšna odločitev pa je temeljila na napačnem mišljenju, zaradi česar mu je žal, da strokovnega pregleda ni opravil in se zavedal, da je storil napako. Nadalje je še navajal, da ob izgubi vozniškega izpita izgubi tudi službo, da je njegov delavnik nefleksibilen, odvisen od lastnega prevoza in prosil, da se mu omogoči plačilo kazni na drug način, saj je pošten in socialno ogrožen posameznik.

Iz povzetih navedb v zagovoru je razvidno, da obdolženec v zagovoru ni problematiziral same odreditve strokovnega pregleda oziroma zaključka policista, da obstaja sum, da je obdolženec bil v času vožnje pod vplivom mamil. Ker storilec v zagovoru ni navajal nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da naj bi bila ocena policista o obstoju suma na prisotnost mamil v obdolženčevem organizmu neutemeljena in posledično strokovni pregled nezakonito odrejen, pritožbene navedbe, v katerih zagovornik izpostavlja, da bi glede na navedbe v zapisniku o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (priloga A 1) ne dajejo podlage za ugotovitev obstoja suma, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog (razen zapisa, da je obdolženem imel motne oči in zadah po marihuani), predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Obdolženec je bil namreč v vabilu na zagovor z dne 20. 1. 2014 (list. št. 12 spisa), kot tudi pred samim zaslišanjem opozorjen, da mora v skladu s četrtim odstavkom 114. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, ker jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Obdolžencu je namreč bil skupaj s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in vabilom na zaslišanje vročen tudi obdolžilni predlog, iz katerega izhaja, da je obdolženec po izpolnitvi zapisnika o postopku za pripoznavo znakov oziroma simptomov, ki so v posledici vpliva mamil, da je tega prebral in podpis nato odklonil, očitno bil seznanjen z vsebino zapisnika in bi nedvomno moral in mogel že ob zaslišanju pred sodiščem prve stopnje navesti pomisleke v zvezi z zaključkom policista, da je podan sum vožnje pod vplivom mamil glede na opažanja policista v zvezi z načinom vožnje, izgledom udeleženca cestnega prometa, njegovim razpoloženjem in obnašanjem, prav tako pa bi že ob zaslišanju moral pojasniti okoliščine, zaradi katerih je zapis, da je imel motne oči in močan zadah po marihuani, netočen, ker je vonj marihuane prihajal iz vozila, ki pa ni last obdolženca temveč prijatelja, za katerega je obdolženec šel po hamburger v okrepčevalnico M. Glede na obdolženčeve navedbe v zagovoru in podatke, ki izhajajo iz zapisnika v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi podvomilo v pravilnost zapisov v omenjenem zapisniku kot tudi v ugotovitve policista, saj dejstev in okoliščin, ki jih v pritožbi izpostavlja zagovornik, obdolženec v zagovoru ni izpostavil. Ker pa tudi sicer za oceno, da obstaja sum vožnje pod vplivom mamil, zadošča, da policist v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna vsaj en znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, je za potrditev ocene o obstoju suma vožnje pod vplivom mamil zadoščala ugotovitev motnih oči in zadaha po marihuani. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je odreditev strokovnega pregleda zaradi suma vožnje pod vplivom mamil bila zakonita, dejstvo, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, pa pritožbeno ni izpodbijano, saj ga je tudi obdolženec v zagovoru priznal.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je obdolženec bil zaveden s strani policista, ker mu policist ob izražanju bojazni, da bi rezultat lahko bil pozitiven, ker je cigareto z marihuano kadil prej, ni pojasnil načina izvedbe strokovnega pregleda in časovnih razmejitev rezultata strokovnega pregleda in s tem, ko ga ni podučil o zagroženi sankciji zaradi odklonitve oprave strokovnega pregleda, prav tako predstavljajo pritožbene novote, ker tudi tega obdolženec v zagovoru ni izpostavil, čeprav bi glede na naravo teh navedb to nedvomno lahko storil že v zagovoru. Sicer pa je v zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih zagovornik navaja, da je policist nedosledno in nekorektno pod opombe zapisal, da je obdolženi užival oziroma kadil cigaret z marihuano (1 joint), ker je obdolženi pri obravnavi policistu obrazložil, da je marihuano kadil na zabavi 27 ur prej, potrebno pojasniti, da takšne pritožbene navedbe pomenijo širitev zagovora, ki ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da bi policist moral v skladu z obvestilom dolžnosti uradne osebe obdolženca kot prava neuko stranko, ki je bil tistega dne prvič v postopku zaradi prekrška v cestnem prometu, seznaniti s posledicami njegovega ravnanja in s potekom strokovnega pregleda, ker ni mogel biti seznanjen s posledicami in potekom postopka strokovnega pregleda, medtem ko je policist z vsem tem seznanjen, ker to spada v njegove redne delovne obveznosti. Policistom namreč ni potrebno udeležencem cestnega prometa poučevati o posledicah njihovih ravnanj v uradnih postopkih, saj noben predpis policistom ne nalaga takšne dolžnosti. To je kvečjemu lahko primerno in običajno, kar pa ne vpliva pa na to, da bi bil dokaz zaradi navedenega nedopusten.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da med zapisnikom z dne 12. 1. 2014 in obdolžilnim predlogom z dne 13. 1. 2014 obstajajo bistvene razlike o obremenilnih okoliščinah, iz katerih naj bi izhajal sum, da je bil obdolženi pod vplivom prepovedanih drog, je potrebno poudariti, da je sicer v obdolžilnem predlogu res navedeno, da so bili ti znaki motne in vodene oči ter rahlo razširjene zenice ter močan vonj in zadah po marihuani, medtem ko iz zapisnika izhaja zgolj opažanje motnih oči in zadah po marihuani, vendar to ne pomeni, da so navedbe v obdolžilnem predlogu v nasprotju z zapisnikom, saj je v obdolžilnem predlogu zapisano nekaj več in ne nekaj drugega kot v zapisniku, ker prav tako ne pomeni, da bi bil tak dokaz nezakonit, pač pa bi kvečjemu lahko šteli, da niso dokazane navedbe v obdolžilnem predlogu, da je obdolženec imel vodene oči, rahlo razširjene zenice ter močan vonj po marihuani. Vendar za oceno, da obstaja sum vožnje pod vplivom mamil, zadošča tudi ugotovitev, ki izhaja iz zapisnika v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, da je obdolženec imel motne oči in močan zadah po marihuani, kot je bilo obrazloženo že zgoraj. Zato v pritožbeno izpostavljenem domnevnem nasprotju ni podana nobena bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, niti ni bilo kršeno načelo materialne resnice, kot to neutemeljeno zatrjuje zagovornik v pritožbi.

Nadalje so neutemeljene in povsem neupoštevne pritožbene navedbe, da je analiza krvi, ki jo je obdolženec opravil na lastno pobudo v ZD Velenje pokazala, da v preteklem mesecu ni užival psihoaktivnih snovi, o čemer prilaga dokazilo k pritožbi, saj prisotnost mamil oziroma psihoaktivnih snovi v času vožnje ni odločilno dejstvo za ugotovitev, da je obdolženec storil prekršek po desetem odstavku 107. člena ZPrCP. Obdolžencu se namreč ne očita vožnja pod vplivom mamil, temveč odklon strokovnega pregleda, ki mu ga je odredil policist.

Ob pravilnih ugotovitvah, da je obdolžencu bil strokovni pregled zaradi obstoja suma prisotnosti mamil v obdolženčevem organizmu zakonito odrejen in da ga je obdolženec odklonil, je sodišče prve stopnje v zvezi z odgovornostjo obdolženca za storjeni prekršek obdolžencu utemeljeno očitalo, da je očitani mu prekršek storil z direktnim naklepom, kar je tudi prepričljivo obrazložilo v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je obdolžencu utemeljeno očitalo, da se zanj kot voznika z vozniškim dovoljenjem predpostavlja, da pozna pravila cestnega prometa, saj so ta del preizkusa pri opravljanju vozniškega izpita in ta pravila med drugim določajo tudi, da je udeleženec v cestnem prometu dolžan ravnati po odredbi policista. Ker se je tako zavedal, da mora ravnati po odredbi policista in mu je bil strokovni pregled jasno odrejen in ker ga je odklonil, je prekršek storil zavestno in hote. S takšnimi očitki se pritožbeno sodišče v celoti strinja, medtem ko pritožbene navedbe, ki se nanašajo na krivdo, šteje za neutemeljene. Tudi v pritožbi zagovornik priznava, da je obdolženec seznanjen z zapovedmi in prepovedmi ZPrCP, ni pa mu sodišče očitalo, da bi moral poznati tudi sleherno sankcijo. Četudi obdolženec ni poznal sankcijo, ki je predpisana za odklon odredbe policista za opravo strokovnega pregleda, je obdolženec moral in mogel vedeti, da se mora ravnati po odredbi policista. Zgolj nezavedanje oziroma neseznanjenost z višino globe oziroma ostalih sankcij namreč udeleženca cestnega prometa ne razbremeni odgovornosti za storjeni prekršek in obveznosti ravnanja po odredbi policista. Pomembna je namreč seznanjenost z dolžnostnim ravnanjem in ne s sankcijo. Poleg tega je odklon strokovnega pregleda tako tipično ravnanje, da je mogoče trditi, da posledice odklona strokovnega pregleda poznajo vsi vozniki in da je vsem jasno, da so za takšen prekršek predpisane najhujše sankcije, to je izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ki ima za posledico tudi izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odmero sankcij ter pritožbeno sklicevanje na šesti odstavek 26. člena ZP-1, ki določa pogoje za omilitev sankcij. V okviru teh pritožbenih navedb zagovornik napačno citira določbo šestega odstavka 26. člena ZP-1, saj ta več ne določa možnosti omilitve stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, temveč zgolj omilitev globe, to pa je mogoče omiliti le ob obstoju posebnih olajševalnih okoliščin. V pritožbi izpostavljene okoliščine, da je obdolženec do sedaj bil nekaznovan za prekrške v cestnem prometu, da je od veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja odvisna njegova zaposlitev in da so njegove premoženjske zmožnosti takšne narave, da si ponovnega opravljanja vozniškega dovoljenja oziroma splošnega in psihološkega zdravniškega pregleda ter delavnic v okviru možnosti za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more privoščiti, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale omilitev globe. Že iz samega pojma besede „posebne“ izhaja, da morajo biti to takšne olajševalne okoliščine, ki po svoji naravi, obsegu ali kakovosti bistveno odstopajo od splošnih olajševalnih okoliščin, ki jih sodišče sicer upošteva v skladu s 26. členom ZP-1 pri odmeri sankcij za storjeni prekršek. Nobena od okoliščin, ki jih zagovornik izpostavlja v pritožbi, pa ne predstavlja posebne olajševalne okoliščine, temveč gre za splošne olajševalne okoliščine, ki ne utemeljujejo omilitev globe. Obdolženec pa bo seveda ime v okviru postopka izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma po pravnomočnosti sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja možnost zaprositi za odložitev izvršitve tega ukrepa.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP).

Ker obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je pritožbeno sodišče odmerilo po tar. št. 8132 v višini 255,00 EUR. K plačilu tako odmerjene sodne takse bo obdolženca pozvalo sodišče prve stopnje.