VSL sodba I Cp 1145/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 30.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.6.2008 do plačila in ji povrniti pravdne stroške (I. točka izreka). Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženke v znesku 846,39 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugotovi odškodninsko odgovornost toženke po temelju in vrne prvemu sodišču zadevo v ponovno odločanje glede višine odškodnine, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, v obeh primerih pa drugemu sodniku. Navaja, da je sodna izvedenka na vprašanje sodišča, zakaj je prišlo do nesreče naštela več dejavnikov. Izvedenka ni mogla ugotoviti vzroka, vsaj ne z zanesljivostjo oziroma z veliko verjetnostjo na meji z gotovostjo. Toženka je v svoji vlogi navedla, da so za možnost eksplozije oziroma izbrizga vedeli, saj so imeli do sedaj najmanj deset znanih primerov. Tožnica je predlagala priče, ki so imele izbrizg mleka, vendar pa sodišče tega dokaza ni izvedlo, s čemer je kršilo načelo kontradiktornosti postopka. Sodišče je zaslišalo izvedenko po uradni dolžnosti, saj nobena stranka ni predlagala njenega zaslišanja. Izvedenka je povedala, da je homogenost mleka eden izmed dejavnikov, saj so homogene tekočine bolj podvržene pregrevanju. Povedala je sicer, da je mešanje pomemben dejavnik, ki gotovo prepreči pregretje tekočine, ni pa sama izpostavila počasnega segrevanja mleka, saj je bilo to sugestivno vprašanje sodišča. Gre za enega od potencialnih dejavnikov, saj izvedenka uporablja termin morda, sodišče pa zmotno pripisuje temu ključen pomen. V nasprotju z izvedenskim mnenjem je zaključek sodišča, da je odsotnost mešanja najbolj verjeten vzrok dogodka. Po mnenju tožnice je najverjetnejši vzrok samo dejstvo lastnosti tekočine, saj ga je tudi izvedenka izpostavila na prvem mestu. Toženka je bila dolžna ukreniti vse potrebno, da bi škodo preprečila, saj jo je pričakovala, saj priznava, da je imela vsaj deset primerov. Upoštevati je treba 6. člen ZVPot. Povprečen uporabnik ne more predvidevati, da bi ob kuhanju mleka prišlo do izbrizga. Lahko predvideva, da se mleko prime na dno posode ali da prekipi. Varnost konkretnega mleka ni takšna, kot jo lahko upravičeno pričakuje potrošnik. Konkretno mleko je imelo napako v smislu 6. člena ZVPot. Zato je mleko imelo napako v smislu prvega odstavka 155. člena OZ, poleg tega pa tudi nevarne lastnosti v smislu drugega odstavka 155. člena OZ. Glede na napako ni potrebno ugotavljati, ali je proizvajalec preprečil možnost nastanka škode z opozorilom. Samo dejstvo, da ima stvar napako, ker lahko pride pri normalni uporabi do eksplozije oziroma izbrizga, vodi do ugoditve tožbenemu zahtevku. Prvo sodišče ni obravnavalo obstoja napake na mleku v smislu 6. člena ZVPot. Sodišče ne omeni ugotovitve izvedenke, da lahko pride do izbrizga mleka ter do hudih posledic ter da je mleko mnogo bolj nevarno kot vrela voda in so opekline s paro mnogo hujše kot opeklina z vročo vodo. Sodišče je ignoriralo izvedensko mnenje. Zmoten in protispisen je zaključek, da tožnica ni izkazala konstrukcijske napake oziroma napake na seriji, ki bi ji mleko pripadalo. V tej zadevi ne gre za fenomen, kot trdi sodišče v 26. točki, saj je vsaj še deset primerov, ko so oškodovanci utrpeli podobno škodo. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. Opozorilo mešati med kuhanjem pomeni, po logiki povprečnega potrošnika, da se s tem prepreči kipenje mleka ali prijem mleka na dno posode. To opozorilo pa ne pomeni za povprečnega potrošnika, da se lahko zgodi izbrizg mleka in s tem huda škoda, kot jo je utrpela tožnica. Sodišče ne upošteva ugotovitev izvedenke, ki potrjuje možnost izbrizga mleka, ne upošteva dejstva, da je prišlo do podobne nesreče še v desetih primerih ter ne upošteva, da je izvedenka sama rekla, da je ta postopek še neraziskan in ni možno ugotoviti konkretnega vzroka. Mnenje je očitno v smislu varovanja interesov proizvajalca in ne v smislu varovanja interesov potrošnikov. Pomen ZVPot je, da ščiti potrošnika kot šibkejšo stranko v odnosu z močnejšim proizvajalcem. Vprašanje mešanja ali nemešanja mleka je lahko vprašanje deljene krivde, ne pa vprašanje glede same utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožničin soprispevek tudi ni podan, ker opozorilo ni takšno, da bi lahko povprečen potrošnik predvidel, da lahko pride do izbrizga mleka. Izbrizg mleka ni nekaj, kar povprečen potrošnik povezuje z možno neugodno posledico izostanka mešanja. Dejstvo, da fenomen ni dovolj raziskan, ne more iti v škodo tožnice. Opozorilo toženke ni ustrezno.

3Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvo sodišče ni storilo očitane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko ni zaslišalo predlaganih prič D. C., B. L. in M. U. Njegovi razlogi za to odločitev so pravilni (12. točka obrazložitve). Tožnica ne trdi, da bi „po uradni dolžnosti“ izvedeno zaslišanje izvedenke lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, te domnevne kršitve pa tudi ni pravočasno uveljavljala, zato je že iz tega razloga neupoštevna (prvi odstavek 286b člena ZPP). Enako velja za očitek o sugestivnem vprašanju sodišča izvedenki.

6Prvo sodišče je svoje ugotovitve, da mleko ni imelo nobenih napak in nevarnih lastnosti, utemeljilo na podlagi dokazne ocene, izdelane v skladu z 8. členom ZPP. Razlogi izpodbijane sodbe so jasni, skladni in pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je v pretežnem delu zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev in odločitve prvega sodišča, v ostalem pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje.

7Iz ugotovitev izvedenke izhaja, da je prišlo do nesrečne kombinacije več dejavnikov (stran 6 in 7 izvedenskega mnenja – med njimi je tudi počasno segrevanje mleka). Izvedenka je pojasnila, da je v obravnavanem primeru izbrizg mleka posledica opustitve mešanja mleka ob segrevanju. Če se mleka ne meša lahko v izredno redkih primerih pride do potencialnega tveganja, da pride do pregretja tekočine. Če se mleko meša, se tvorijo kondenzacijska jedra parnih mehurčkov in ne pride do fenomena pregretja tekočine in njenega izbrizga. Prvo sodišče se je v tem delu korektno sklicevalo na izvedensko mnenje.

8Tožnica ni dokazala, da bi imelo mleko tožene stranke napako v smislu prvega odstavka 155. člena OZ oziroma 6. člena ZVPot ali nevarne lastnosti (drugi odstavek 155. člena OZ). Izvedenka je med dejavniki navedla tudi lastnost tekočine oziroma mleka (stran 6 izvedenskega mnenja), ki pa same po sebi ne morejo predstavljati niti napak niti nevarnih lastnosti stvari. Šlo je za UVT mleko, ki se je v tehnološkem procesu homogeniziralo in termično obdelalo, zaradi česar ga za uporabo sploh ni potrebno kuhati. Izvedenka je tudi pojasnila, da je pregretje tekočine pojav, pri katerem se tekočina segreje nad točko vrelišča, še preden zavre oziroma tekočina ne zavre kljub doseženi temperaturi vrelišča. Pojav pregretja je splošno znan fizikalni pojav, ki lahko nastane pri segrevanju različnih, predvsem homogenih tekočin in je možen tudi (ne le) pri kuhanju mleka, vode in drugih tekočin in celo jedi (tožnica napačno povzema izvedensko mnenje, saj izvedenka ni navedla, da „je mleko v takem primeru mnogo bolj nevarno kot vrela voda...“, ampak je pojasnila, da je para „...posledično mnogo bolj nevarna kot vrela voda...“ - stran 10 izvedenskega mnenja). Intenzivnost reakcije je nemogoče predvideti. Pregretje tekočine je tudi redek pojav. Izbrizg mleka je bil v konkretnemu primeru posledica opustitve mešanja mleka ob segrevanju, kljub hipotetični možnosti, da lahko pride do take reakcije, pa je to v praksi izredna redkost. O nevarni lastnosti mleka bi v tovrstnem primeru po oceni pritožbenega sodišča bilo mogoče govoriti le tedaj, če bi v primeru segrevanja UVT mleka, ob odsotnosti mešanja, redno ali vsaj pogosto prihajalo do njegovega izbrizga iz posode in s tem do škodne nevarnosti (s katero bi bil proizvajalec dolžan računati).

9Skoraj vsaka stvar se lahko uporabi tako, da se z njeno uporabo povzroči škoda. S pravnega vidika je pomembna normalna (običajna) uporaba stvari. Uporabnik (potrošnik) sam odgovarja, če ni bil dovolj pazljiv s stvarjo. Proizvajalec je z vidika dolžne lastne skrbnosti dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ) upravičen pričakovati, da bo tudi potrošnik ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja pri uporabi stvari, ki jo proizvajalec daje v promet, kar pomeni tudi to, da bo potrošnik upošteval navodila za uporabo (primerjaj 2. točko 6. člena ZVPot).

10Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bilo navodilo za uporabo na embalaži z vidika drugega odstavka 33. člena ZVPot zadostno oziroma da ni bilo pomanjkljivo. Bistveno je, da navodilo omogoča varno uporabo stvari potrošniku. V navodilu toženke je pojasnjeno, za kakšno mleko gre in kako je bilo obdelano ter da ga sploh ni potrebno kuhati (za uporabo); „če ga (potrošniki) kuhate za pripravo jedi, ga med kuhanjem mešajte“ (priloga A47). Navodilo jasno seznanja potrošnika, da je toplotna priprava mleka nepotrebna, če pa se že odloči zanjo, je treba mleko med kuhanjem mešati (kar pomeni, da je drugačen postopek kuhanja mleka, to je brez mešanja, napačen). Do pregretja mleka in izbrizga iz posode je v tožničinem primeru prišlo v postopku kuhanja mleka, ki je bilo nepotrebno in v nasprotju z danimi navodili.

11UVT mleko nima nevarnih lastnosti, zato toženki ni mogoče nalagati strožjega ravnanja pri sestavi vsebine navodila za uporabo. Izredno redke možnosti pregretja mleka in njegovega izbrizga (ob napačnem postopku priprave za uporabo) ni mogoče povezati z obstojem domnevnih nevarnih lastnosti mleka. Zato ni mogoče terjati od proizvajalca, da bi moral računati tudi z vsakršnim neskrbnim (neprevidnim in nepravilnim) ravnanjem potrošnika (ki brez razloga ne upošteva jasnih navodil za uporabo) ter ga opozarjati, da lahko pride ob neupoštevanju navodil za uporabo (počasno segrevanje mleka brez mešanja) v zelo redkih primerih do pregretja mleka in njegovega izbrizga ter nastanka škode (npr. opeklin kot v tožničinem primeru). V tistih okoliščinah je tožnica ravnala neskrbno, v nasprotju navodilom za uporabo. UVT mleko ni imelo napak ali nevarnih lastnosti, zato ni predstavljalo škodne nevarnosti. Do tožničine poškodbe je prišlo zaradi njene opustitve dolžnega ravnanja (neupoštevanja navodila za uporabo). Izvedenka je, kot že rečno, pojasnila, da mešanje mleka, če se ga kuha, gotovo prepreči pregretje in izbrizg tekočine (v tistih hipotetičnih oziroma izredno redkih primerih, ko bi lahko do njega prišlo).

12Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tem je zajeta v zavrnitvi pritožbe.