VSK sklep CDn 643/2013

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor udeleženca G. d.o.o. z dne 30.4.2012 in potrjen sklep Dn 1 z dne 19.12.2012, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica dovolila vpis zaznambe uvedbe spora o pridobitvi lastninske pravice oziroma zaznambo uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 2.

Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je vložil ugovor zaradi neupoštevanja 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Sodišče lahko zaznambo spora dovoli le v primeru, da predložene listine tudi po vsebini dejansko izkazujejo, da je predlagatelj glede določene nepremičnine sprožil ustrezen sodni postopek. Pritožnik vztraja, da sodišče ni upravičen predlagatelj napadene zaznambe po uradni dolžnosti in da nepravdni postopek ni podlaga za zaznambo spora po 79. členu ZZK-1. Drugo sodno odločbo – odredbo, ki je bila predložena sodišču, pritožnik razume kot neobstoječo listino in interni akt sodišča. Ne glede na poimenovanje trdi, da mu odredba ni bila vročena. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) ne izključuje kontradiktornosti postopka. Dejstvo da je o odločitvah sodišča v nepravdnem postopku obveščen z zemljiškoknjižnimi sklepi, izdanimi na podlagi odredb v nepravdnem postopku, s pojasnjevanjem uporabe 15. člena ZVEtL in o učinkih zaznambe spora iz 80. in 81. člena ZZK-1 predstavlja grob poseg v ustavno varstvo lastnine. Zaznamba spora iz 79. člena ZZK-1 se nanaša izključno na čiste stvarnopravne spore, torej spore, katerih neposredna posledica je pridobitev stvarne pravice. Vzpostavitev etažne lastnine ni neposredna pridobitev stvarne pravice temveč način delitve stavbe na posamezne funkcionalne celote in skupne dele. Nobenega razloga ni, da bi se določe 79. člena ZZK-1 razlagale ohlapneje na podlagi določil ZVEtL in tudi v tem zakonu ni nobene določbe o subsidiarnosti ZZK-1. O vpisu pridobitve izvedene pravice ali pravnega dejstva sodišče odloča na podlagi listin, ki so podlaga za vknjižbo (40. člen ZZK-1) in ne na podlagi interne sodne (nepravnomočne) odredbe – odločbe. Kot je razvidno iz sklepa, je sodišče ustavilo nepravdni postopek za nepremičnino 1047/3 k.o. S. s pravnomočnim sklepom, ki je bil upoštevan v zemljiškoknjižnem postopku. Za dovoljeni vpis zaznambe pa po mnenju sodišča zadošča interna odločba nepravdnega sodišča – odredba na podlagi predloga predlagatelja in brez stvarnega temelja. Pritožnik zato meni, da vpis zaznambe ne bi smel biti dovoljen.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 125. člena ZZK-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče o vpisih po uradni dolžnosti, če tako določa zakon. Kot je bilo pritožniku že pojasnjeno, ZVEtL predvideva zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine v 15. členu in jasno določa, da mora nepravdno sodišče, če ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka. Tako je nepravdno sodišče v konkretni zadevi tudi ravnalo. Okrajno sodišče v Ljubljani torej ni predlagatelj tega postopka, kot zmotno navaja pritožba, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1). Gre za zaznambo pravnega dejstva, obstoja postopka. To pa je izkazano s predlogom v zadevi N 2 Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki priča o uvedbi nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. ZVEtL tudi sicer v 15. členu ne zahteva, da se priloži kakšna druga oziroma drugačna listina. Zato ne drži, da dovoljeni vpis nima zakonite podlage. Navedbe v zvezi z vročanjem odredbe v nepravdnem postopku so glede na navedeno povsem nerelevantne, prav tako pa opredeljevanje odredbe kot neobstoječe listine. Pritožniku je bilo s strani sodišča prve stopnje tudi že pojasnjeno, da se po drugem odstavku 15. člena ZVEtL za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Glede na vsebino sklepa je jasno, da gre za zaznambo postopka za vzpostavitev etažne lastnine, vpis zaznambe spora v rubriki „vrsta pravice/zaznambe“ pa praktično ne spremeni ničesar, saj ima tudi zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine enake učinke kot zaznamba spora dovoljena v primerih iz 79. člena ZZK-1, vse z namenom zagotavljanja publicitete in vrstnega reda pravic udeležencev. Glede na navedeno je pritožnikovo razlogovanje, da niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora iz 79. člena ZZK-1, povsem zgrešeno, neutemeljeni pa tudi ostali pritožbeni očitki. Pritožbeno sodišče, ki tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.