81. člen ZZK-1

Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.

Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.

Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe s

Glede na vpis zaznambe spora in določila 80. člena ZZK-1 ni mogoče govoriti o izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Če bo tožnica v sporu uspela, bo lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, vsi morebitni vpisi, izvedeni po zaznambi spora, pa bodo izbrisani po uradni dolžnosti. Iz enakih razlogov ne bi mogla biti izkazana niti predpostavka iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj je ob vpisani zaznambi spora tožnica zavarovana in v primeru uspeha v sporu ne more utrpeti težko nadomestljive škode.

ZVEtL je v drugem odstavku 15. člena (enako ZVEtL-1 v prvem odstavku 11. člena) za zaznambo postopka napotoval na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora, vendar nepravdnega postopka razdelitve solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ni mogoče enačiti s sporom o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, saj po zaključenem postopku prejšnji (so)lastniki ne izgubijo lastninske pravice, temveč pridobijo lastnino točno določenih posameznih delov zgradbe in solastnino skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom (kot v tem primeru), sodišče v tem postopku določi na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj upnika (drugi odstavek 110. člen SPZ). Sklep o razdelitvi solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ki ni določil bodisi na kateri posamezni del v etažni lastnini preideta zemljiška dolgova, vknjižena po zaznambi postopka vzpostavitve etažne lastnine (in pred izdajo sklepa) bodisi, da se zemljiška dolgova izbrišeta, v tem zemljiškoknjjižnem izvedbenem postopku ne daje podlage ne

Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke. Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami. Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo. Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo. Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslov

Vknjižba lastninske pravice (39. člen ZZK-1) in vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora (81. člen ZZK-1) sta dva različna vpisa, saj imata različne posledice.

Po presoji Vrhovnega sodišča ni identitete med pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa pravice v rednem vrstnem redu in predlogom za vpis iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu in s tem tudi ne procesne ovire za odločanje o tem predlogu. Ta ne pomeni »zgolj predloga za popravek vrstnega reda učinkovanja vpisov, kakršen v ZZK-1 ni predviden,« kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlog za vpis v vsakem od navedenih vrstnih redov predstavlja povezano celoto; poleg vpisa vrste pravice same je njegov ključni del tudi določitev pričetka učinkovanja te pravice, ki ga predlagatelj vpisa opredeli z navedbo vrstnega reda vpisa.

Za zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine v zemljiški knjigi se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora (drugi odstavek 15. člena ZVEtL, enako prvi odstavek 11. člena sedaj veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1). Kot splošno pravilo to v prvi vrsti pomeni, da zaznamba postopka ni ovira za nadaljnje vpise (prvi odstavek 80. člena ZZK-1), razen za izrecno navedene v četrtem odstavku 89. člena ZZK-1. Zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine glede na predmet oziroma vsebino ni mogoče enačiti z zaznambo spora o lastninski pravici.

O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.

Smiselna uporaba določbe 76. člena ZIZ v konkretnem primeru ni mogoča, saj predlog za izvršbo ni bil vložen na podlagi izvršilnega naslova, temveč na podlagi verodostojne listine, poleg tega pa je sklep o izvršbi v tej zadevi pravnomočen. Zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za uporabo določbe 76. člena ZIZ po uradni dolžnosti.

Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi). Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v rel

Zemljiškoknjižno sodišče je moralo, ko je izvedlo vpis odločbe, ki je bila izdana po določbah ZVEtL, na podlagi tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 odločiti tudi o izbrisu vseh (kasnejših) vpisov iz tretjega odstavka 80. člena zakona. Zato so pritožbene navedbe o izvrševanju javne službe služnostnega upravičenca neutemeljene.

Kasnejši vpisi bodo v primeru, če se izkaže, da je predlog za določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam predlagateljev utemeljen, [zaradi učinkov zaznambe spora] izbrisani in torej brez učinka. Predlagatelji niso izkazali, zakaj jim ta zaznamba ne zadošča, zakaj bi kljub njej brez predlagane začasne odredbe lahko zanje že nastale negativne posledice zaradi morebitnega nameravanega razpolaganja.

Predlagateljica je vknjižbo svoje lastninske pravice predlagala na podlagi dveh listin: pravnomočne sodbe, izdane v postopku P1 in pravnomočne sodbe, izdane v postopku P2 in sicer v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, vložene v postopku P2. Ta zaznamba pa glede na 81. člen ZZK-1 varuje zgolj vrstni red vpisa na podlagi sodbe, izdane v postopku P2.

Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom, od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. V obravnavani zadevi gre ravno za tako situacijo. V postopku, ki se je vodil pred okrožnim sodiščem pod opr. št. P1, je na podlagi tožbe v navedeni zadevi prišlo do zaznambe spora pri nepremičninah nasprotnega udeleženca. V tem postopku je prišlo do sodne poravnave, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno.

Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.

Tožnik je dosegel varstvo svoje pravice že z zaznambo spora. Začasne odredbe so izjema od pravila, da se terjatev realizira s pravnomočno sodno odločbo, zato se izdajo le takrat, ko je to nujno. Vedno je potrebno presojati, kaj lahko upnik bistvenega pridobi z izdajo začasne odredbe, saj za dolžnika tak ukrep pomeni velik poseg v njegovo lastninsko pravico.