VSL sklep I Cpg 1209/2013

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru v delu, ki se nanaša na nepremičnino ID znak x, ugodi, sklep o zavarovanju razveljavi in predlog za zavarovanje z zastavno pravico na navedeni nepremičnini zavrne. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi.

2. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor dolžnika z dne 20. 5. 2013 zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo XII Pg 4653/2011 z dne 6. 5. 2013 zavrne.

2Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sklep sodišča prve stopnje in ugovoru ugodi, ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je dne 22. 4. 2013 podala predlog za izdajo predhodne odredbe in sodišče prve stopnje je s sklepom XII Pg 4653/2011-21 z dne 6.5.2013 odredilo, da se zaradi zavarovanja denarne terjatve upnika na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 114090/2011 z dne 10. 8. 2011 dovoli predznamba zastavne pravice v korist upnika na nepremičninah v lasti dolžnika, pri čemer predhodna odredba traja še 8 dni po pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, ki bo izdana v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani XII Pg 4653/2011. Toženka je nato dne 20. 5. 2013 vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje po prejemu odgovora s strani tožnice dne 19. 6. 2013 z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6Toženka je v ugovoru navedla, da so nepremičnine ID znak x, y, 1735-3627-16, z in t že prodane, čeprav predlog za vknjižbo lastninske pravice še ni bil vložen. V pritožbi sedaj dodatno navaja, da je pri nepremičnini ID znak x že vknjižena lastninska pravica v korist družbe S., d. o. o.

7Začasne in predhodne odredbe v zavarovanje denarne terjatve so že po naravi stvari omejene na tista sredstva oziroma stvari, ki so last dolžnika (Mag. Miha Šipec in drugi: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 65). Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (40. člen SPZ). Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da toženka v času odločanja o utemeljenosti predhodne odredbe dne 6. 5. 2013 oziroma v času vpisa predznambe zastavne pravice na tej podlagi dne 7. 5 .2013 ni bila več navedena kot zemljiškoknjižna lastnica pri nepremičnini ID znak x, pač pa je bila kot lastnik z učinkom z dne 30. 10. 2012 pri njej res vpisana družba S., d. o. o. Nasprotno pa je bila v trenutku izdaje predhodne odredbe oziroma vpisu predznambe v zemljiško knjigo toženka še vedno vknjižena kot lastnica nepremičnin ID znak t, y in z, saj je tretja oseba na navedenih nepremičninah lastninsko pravico pridobila kasneje - z učinkom od dne 13. 5. 2013; na nepremičnini ID znak t pa je toženka celo še vedno vpisana kot zemljiškoknjižna lastnica. Predhodna odredba je tako iz razloga neprimernega sredstva zavarovanja neutemeljena zgolj na nepremičnini ID znak x. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo v delu, ki se nanaša na nepremičnino ID znak 1735-3627-18, sklep o zavarovanju v tem delu razveljavilo in predlog za zavarovanje z zastavno pravico na navedeni nepremičnini zavrnilo (355. člen ZPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Kar se tiče obstoja verjetne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena, pa pritožbeno sodišče najprej poudarja, da toženka bonitetnih ocen SB9 na dan 15. 4. 2013 in SB8 na podlagi letnega poročila v pritožbi eksplicitno sploh ne izpodbija, pri čemer je tudi v ugovoru zgolj navedla, da podatki iz izkaza poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 kot tudi četrtletni finančni podatki za obdobje od 1. 1. do 31. 3. 2013 izkazujejo pozitivno poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato preverilo predloženo bilanco stanja na dan 31.3.2013 in izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 3. 2013 (priloga B9) in pravilno zaključilo, da se stanje toženke bistveno ne razlikuje od že ugotovljenega slabega finančnega in likvidnostnega položaja toženke v izdani predhodni odredbi. Navedbe v smislu, da toženka v zadnjem četrtletju izkazuje dobiček in da ji je banka podaljšala ročnost kredita (priloga B14), pri čemer obenem priznava občasno blokado TRR, ne morejo omajati dejstva, da je toženka sicer povsem prezadolžena in nelikvidna (kratkoročni koeficient likvidnosti znaša 1,02, pri čemer večino kratkoročnih sredstev (90%) predstavljajo zaloge). Tako je po mnenju pritožbenega sodišča tudi pogoj za izdajo predhodne odredbe po 2. odstavku 257. člena ZIZ podan.

9V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče upoštevati načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ, ki izrecno določa obseg izvršbe in zavarovanja, kar pomeni, da se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. V predmetni zadevi je tožnica predlagala za zavarovanje svoje terjatve ustanovitev zastavne pravice na 98 nepremičninah, ki so v lasti toženke. V ugovoru je toženka navedla, da sta projekta D. in D. II knjigovodsko ovrednoteni na 4.691.432,00 EUR oziroma 1.123.270,00 EUR, kar bistveno presega kreditne obveznosti, za katere sta nepremičnini obremenjeni (4.818.230,00 EUR), pri čemer pa prodajna vrednost nepremičnin po trenutnem prodajnem ceniku znaša 6.850.000,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženka navedla vrednost vseh njenih nepremičnin in njen celoten dolg do N. d. d., ni pa navedla vrednosti nepremičnin, ki jih je tožnica predlagala v zavarovanje. V primeru, da bi želela odpraviti predhodno odredbo na določenih nepremičninah, bi morala konkretno navesti, v katerem delu je predhodna odredba nesorazmerna in za koliko. Upoštevajoč uveljavljeno razpravno načelo v pravdnem postopku toženka tudi neupravičeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje lahko samo ugotavljalo nesorazmernost zavarovanja s primerjavo vrednosti premoženja in obveznostmi dolžnika. Njena navedba, da skupna komercialna vrednost nepremičnin, ki so predmet zavarovanja, znaša preko 3 mio EUR, potencialna terjatev upnika pa 713.735,75 EUR, pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto po 1. odstavku 337. člena ZPP.

10Prav tako pa tudi ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 339. člena ZPP. Toženka je že v ugovoru z dne 20.5.2013 navedla, da je v postopku IX Pg 1350/2011 in Zg 34/2011 delno uspela z ugovorom zoper predhodno odredbo, ki jo je sodišče dovolilo zgolj v omejenem obsegu. Predlagala je, da sodišče vpogleda v oba spisa, upošteva, da gre v obeh primerih za isto pravno podlago, in trditve, podane v teh dveh postopkih, upošteva kot trditveno podlago v predmetnem postopku.

11Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da sklicevanje toženke na trditve v drugem postopku ne zadostuje zahtevi po substanciranosti strankinih navedb v smislu 8. in 212. člena ZPP. Prav tako pa pritrjuje sodišču prve stopnje, da sodišče ni dolžno izvajati dokazov na način, ki zahteva njegovo angažiranje v smislu pregleda celotnega spisa brez konkretne navedbe listovnih številk, pri čemer bi šlo v tem primeru tudi za nedovoljen informativni dokaz, saj toženka zanj ni podala ustrezne trditvene podlage.

12Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Ker je toženka s pritožbo uspela zgolj v sorazmerno majhnem delu, sama nosi pritožbene stroške (3. odstavek 154. člena ZPP in 1. in 2. točka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).