VSL sklep I Cpg 1332/2013

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pravna dejstva, razvidna iz spisa

1Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom 865 Z 225/2012 z dne 18. 10. 2012 v zavarovanje upnikove terjatve na podlagi sklepa o izvršbi VL 98408/2012 z dne 6. 7. 2012 v višini 19.316,04 EUR s pripadki izdalo tri predhodne odredbe in sicer: 1) odredilo je predznambo zastavne pravice na številnih dolžnikovih nepremičninah, razvidnih iz I.a) točke izreka tega sklepa 2) odredilo je vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu dolžnika kot družbenika v več družbah, razvidnih iz I.b) točke izreka in 3) odredilo je rubež številnih vozil, po tipih in registrskih številkah navedenih od 10. - 18. strani predloga za izdajo predhodne odredbe I.c) točka izreka sklepa).

2Proti temu sklepu je dolžnik 29. 10. 2012 vložil ugovor, Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer se je nato nadaljeval postopek, pa je s sklepom Zg 269/2012 z dne 18. 1. 2013 (list.št 66 - 67, red.št. 16) njegov ugovor zavrnilo. Dne 26. 2. 2013, oziroma dne 3. 6. 2013 se je nad dolžnikom pri istem sodišču pod št. St 2515/2012 začel stečajni postopek.

Izpodbijani sklep

3S sklepom z dne 23. 7. 2013 je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja, dovoljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani dne 18. 10. 2012, ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo. Svojo odločitev je oprlo na določilo tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.

Pritožba upnika

4Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek zavarovanja prekine in naložil dolžniku povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka.

5V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

6Pritožba ni utemeljena.

7Po določilu prvega odstavka 260. člena ZIZ lahko sodišče s predhodno odredbo med drugim odredi rubež premičnin in vpis rubeža v register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic (1. točka), vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu dolžnika kot družbenika v družbi (5. točka) in predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (6. točka izreka). Vse te predhodne odredbe je sodišče prve stopnje na upnikov predlog v tem postopku tudi izdalo. Drži pritožbeno pojasnjevanje, da je z rubežem premičnin in vpisom zastavne pravice na deležih dolžnika v posameznih družbah upnik pridobil zastavno pravico, vendar pa je to pridobil, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, le pogojno. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilno in popolno obrazložitev izpodbijanega sklepa na drugi strani v predzadnjem odstavku.

8Upnik na 13. strani pritožbe sam opozarja, da je bila predhodna odredba izdana le za obdobje 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo na podlagi citiranega sklepa o izvršbi VL 98408/12 z dne 6. 7. 2012 oziroma do vključno 8. dne po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, ki bo izdana v tem sporu.

9Prvostopenjska sodišča in pritožbena sodišča ne morejo drugače, kot slediti stališču VS RS iz odločbe II Ips 14/2010. V tej odločbi je kljub jasnemu določilu 62. člena ZIZ zavzeto stališče, da je tudi zahtevek, ki se po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine obravnava v redni pravdi „odločba domačega sodišča“ iz prvega odstavka 257. člena ZIZ. Po določilu zadnjega stavka prvega odstavka 62. člena ZIZ se namreč predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Šele ko sodba, izdana v tem postopku, postane pravnomočna, je jasno, ali tožnik s svojim tožbenim zahtevkom uspe ali ne in v kolikšnem delu.

10V tem smislu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da je s predhodno odredbo upnik pridobil zastavno pravico pod odložnim in razveznim pogojem. Odložni se izpolni, če upnik izpolni pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana. Če upnik v pravdi ne uspe, sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja (primerjaj 264. člen ZIZ). Takrat se izpolni razvezni pogoj in postane jasno, da odložni pogoj nikoli ne bo izpolnjen.

11Svojo terjatev mora upnik v stečajnem postopku prijaviti (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Če bo njegova terjatev prerekana in bo v pravdi uspel, v izvršilnem postopku ne bo mogel biti uspešen. Prav tako v izvršbi ne bo mogel uspeti, če bo njegova prijavljena terjatev v stečajnem postopku priznana. Po določilu prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP namreč po začetku stečajnega postopka proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi. Iz tega sledi, da z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe zaradi izterjave terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil in da se je izpolnil razvezni pogoj. Drugačno pritožbeno stališče je pravno zmotno.

12Posledice začetka stečajnega postopka na začete postopka zavarovanja ureja 132. člen ZFPPIPP. Ta je bil z novelo C (ki je velja od 15. 7. 2010) spremenjen. Sklep o predhodni odredbi je bil izdan 18. 10. 2012, torej je odločitev sodišča prve stopnje oprta na sedaj veljavno določilo tega člena.

13Upnik zatrjuje, da je pridobil ločitveno pravico, ne pa tudi, da je bila do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, ki je predmet lastninske pravice. Ker pa je glede na zgornjo obrazložitev jasno, da upnik dovolitve izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ne more doseči (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP) je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

14Sodišče prve stopnje je torej pravilno presodilo, da je z začetkom stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe prenehala. To pravilo velja na splošno in seveda tudi za hipoteko kot vrsto ločitvene pravice. Hipoteka se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (7. člen ZZK-1). Zato ni bilo potrebno posebej obrazložiti, da se zgolj na podlagi predznambe hipoteke še ne pridobi zastavna pravica, niti ni pomembno, da tega sodišče prve stopnje v svojem sklepu ni izrecno poudarilo. Zato pritožnik neutemeljeno opozarja, da izpodbijani sklep v tem delu ni obrazložen. Uveljavljena postopkovna kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

15Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

16.Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).