VSK sodba II Kp 13497/2009

Pritožbi zagovornika obtoženega D.V. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako,

- da se v opisu kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva izpusti besedilo „dne 26.10.2009 v bližini bivšega mejnega prehoda med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo V. hranil ročno bombo M75 jugoslovanske izdelave in ročni metalec granat RPG-22, serijske št. x in“,

- v odločbi o kazenski sankciji glede obtoženega D.V. tako, da se obtožencu določena kazen za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, na podlagi prvega odstavka 307. člena KZ-1, v zvezi s 3. točko prvega odstavka 51. člena KZ-1 in drugo alinejo 50. člena KZ-1, zniža na 4 mesece zapora, izrečena enotna kazen pa zniža na eno leto in dva meseca zapora,

- v odločbi o varnostnem ukrepu odvzema predmetov tako, da se ena ročna bomba M75 jugoslovanske izdelave in ročni metalec granat RPG-22, serijske št. x vzame na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

V ostalem se pritožba zagovornika obtoženega D.V. in pritožbi obtoženega M.O. in njegovega zagovornika v celoti kot neutemeljene zavrnejo in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženega M.O. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod točko A obtoženega M.O. in obtoženega D.V. spoznalo za kriva, da sta storila kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena, v zvezi z 20. členom KZ-1 ter obtoženega D.V., da je storil tudi kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1. Obtoženemu M.O. je na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1 izreklo kazen enega leta zapora. Obtoženemu D.V. je za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami določilo kazen enega leta zapora, za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva je določilo kazen šest mesecev zapora, nakar mu je, na podlagi 2. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in štiri mesece zapora. Na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 se obtožencu vzame 84,12 g heroina in 68,39 g kokaina. Po prvem odstavku 73. člena KZ-1 je obtoženemu Veliču vzelo 2 ročni bombi M75 jugoslovanske izdelave in ročni metalec granat RPG-22, serijske št. x. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je oba obtoženca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP je odločilo, da bremenijo nagrada in potrebni izdatki obtoženemu O. postavljenega zagovornika proračun. Pod točko B izreka izpodbijane sodbe je obtoženega M.O. po 1. točki 357. člena ZKP oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po prvem odstavku 307. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun.

Proti taki sodbi so vložili pritožbo obtoženi M.O., njegov zagovornik in zagovornik obtoženega D.V.. Obtoženi M.O. pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču, ravno tako smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe. Zagovornik obtoženega M.O., odvetnik M.Š. navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe. Zagovornik obtoženega D.V. navaja, da vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe.

Pritožba zagovornika obtoženega D.V. je deloma utemeljena, v preostalem delu ni utemeljena, pritožba obtoženega M.O. in pritožba njegovega zagovornika pa nista utemeljeni.

Pritožba zagovornika obtoženega D.V. je utemeljena v delu, ki se nanaša na hrambo ročne bombe in ročnega metalca granat v bližini bivšega mejnega prehoda med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo V. kot to izhaja iz izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje je glede tega očitka pravilno ugotovilo sledeča pravno relevantna dejstva:

- kriminalista in kriminalistični tehnik so dne 26.10.2009 po obvestilu anonimnega sprehajalca na ogledu v bližini bivšega mejnega prehoda med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo V. v bližini mejnega kamna št. 1 ob deblu murve našla embalažo ročne bombe in ročni raketomet. V škatli je bila ročna bomba M75, PVC povoju pa ročni raketomet z napisom RPG,

- na embalaži ročne bombe je bila najdena prstna sled, ki jo je povzročil kazalec desne roke D.V..

Sodišče prve stopnje je nato zaključilo, da zgoraj navedeno dokazuje, da je orožje hranil prav obtoženi D.V., ki je glede na to, da ga je po dogodkih v K. iskala policija, imel motiv, da hrani orožje daleč stran od svojega bivališča.

Pritožbeno sodišče se pridružuje argumentaciji pritožnika – zagovornika obtoženega D.V., da je gornje zaključevanje sodišča prve stopnje zmotno. Kot pravilno opozarja pritožnik na ročnem metalcu granat ni bila najdena obtoženčeva sled, prstna sled obtoženca na embalaži ročne bombe pa se je lahko znašla ob priliki, ko je obtoženec od soobtoženega O. na domu slednjega prejel dve ročni bombi, od katerih je bila ena odvržena v K., druga pa najdena v obtoženčevi garaži v P. dne 28.10.2009. Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da sta tudi zagovora obtoženega M.O. in obtoženega D.V. skladna v tem, da je obtoženi M.O. obtoženemu D. izročil dve ročni bombi (in ne tri), obtoženi M.O. je tudi pojasnil, da ni nobenemu izročil ročnega metalca granat. Pritožnik ima torej prav, da je sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva zmotno presodilo, ko je obtoženega D.V. obsodilo tudi za hrambo ene ročne bombe in ročnega metalca granat blizu mejnega prehoda V., čeprav dejstva, ki jih je ugotovilo, ne dajejo podlage za prepričanje o obtoženčevi krivdi (2. odstavek 3. člena ZKP). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je glede na sicer pravilno ugotovljena odločilna dejstva potrebna samo drugačna presoja teh dejstev, ne pa tudi izvedba novih ali ponovitev že izvedenih dokazov, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni razveljavilo, temveč jo je spremenilo tako, da je iz opisa kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe izpustilo besedilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

Zagovornik obtoženega D.V. izpodbija tudi dejansko stanje kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami kot je opisano v točki 1 izreka izpodbijane sodbe, vendar je pritožba v tem delu neutemeljena. Ravno tako sta neutemeljeni pritožbi, ki sta jo v tem delu vložila obtoženi M.O. in njegov zagovornik. Vsi trije pritožniki ponujajo drugačno dokazno oceno kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, vendar ne prepričajo. Obtoženi M.O. v pritožbi ponavlja svoj zagovor in trdi, da za mamila ni vedel, enako izpostavlja njegov zagovornik, ki trdi, da sta z drogo razpolagala le obtoženi D.V. in priča Mu., da obtoženec s hranjenjem droge ni imel nič in da njegove biološke sledi, najdene na ročaju nakupovalne PVC vrečke, niso v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Zagovornik obtoženega D.V. tudi izhaja iz zagovora slednjega, da so biološke sledi na ročajih vrečke, vrečki in na etuiju tehtnice posledica dejstva, da je skupaj s Mu. mamilo v lopi last soobtoženega O. le zaužil, ni pa imel nobene vloge pri hrambi le-tega. Če bi bilo mamilo njegovo, bi ga vzel s seboj v B. (in ne da ga ne bi nosil s sabo, kot je nepravilno povzelo sodišče prve stopnje obtoženčev zagovor).

V nasprotju s pritožbenimi trditvami vseh treh pritožnikov, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje na podlagi ocene zagovorov obtožencev in izvedenih dokazov, pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami. Vsa odločilna dejstva, ki sodijo med objektivne in subjektivne zakonske znake obravnavanega kaznivega dejanja je pravilna in popolno ugotovilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta oba obtoženca bila tista, ki sta zaradi prodaje hranila mamila tako kot je opisano v točki 1 izreka izpodbijane sodbe. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje opravilo pravilno in prepričljivo dokazno oceno ter sprejelo pravilne zaključke, ki jih je utemeljilo z razumnimi razlogi. Argumenti, ki jih je sodišče prve stopnje podalo so prepričljivi in življenjsko sprejemljivi ter logični, zato pritožniki s ponavljanjem zagovorov obeh obtožencev ne morejo izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje. Okoliščina, kdo je bil dejanski lastnik zaseženega mamila, ni pravno odločilna, ravno tako ne okoliščina, kdo je imel namen preprodati zaseženo drogo. Pomembna je okoliščina, da sta obtoženca hranila to drogo, ki je bila namenjena nadaljnji prodaji, kar kaže količina in način pakiranja. Da je obtoženi M.O. vedel za mamila kaže tudi dejstvo, da so bile zasežene droge najdene „pod jogijem“, izpostavljen zagovor obtoženega D.V., da bi mamila, če bi bila njegova, vzel s seboj pa ni logičen glede na to, da je bil tedaj na begu in je lahko računal na realno možnost, da ga bodo policisti prijeli in mu drogo zasegli.

Preizkus odločbe o kazenski sankciji, ki jo je pritožbeno sodišče opravilo v skladu s 386. členom ZKP, je pokazal, da je potrebno poseči v odločbo o kazenski sankciji glede obtoženega D.V. v delu, ki se nanaša na določeno kazen za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva zato, ker je pritožbeno sodišče iz opisa očitanega kaznivega dejanja izpustilo očitek, ki se nanaša na hrambo ročne bombe in ročnega metalca granat v bližini bivšega mejnega prehoda med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo V., torej zaradi zmanjšanja kriminalne količine. Ker je sodišče prve stopnje za to kaznivo dejanje že določilo najnižjo predpisano kazen za obravnavano kaznivo dejanje, to je 6 mesecev zapora, je pritožbeno sodišče moralo (ker je pritožba vložena le v korist obtoženca in se nižja kriminalna količina mora odraziti tudi v določeni kazni), določeno kazen znižati pod najmanjšo mero predpisane kazni kot izhaja iz izreka te sodbe tako, da je obtožencu za to kaznivo dejanje določilo kazen štirih mesecev zapora. V tej posledici je bilo potrebno tudi znižati izrečeno enotno zaporno kazen na eno leto in dva meseca zapora. Tako določeni kazni kot tudi določena kazen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami so po oceni pritožbenega sodišča primerne olajševalnim in obteževalnim okoliščinam, ki jih je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Tudi izrečena zaporna kazen obtoženemu M.O. je po oceni pritožbenega sodišča primerna in posledica pravilnega vrednotenja obteževalnih in olajševalnih okoliščin, zato v odločbo o kazenski sankciji v tem delu ni poseglo.

Ker je pritožbeno sodišče iz opisa kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva izpustilo očitek, ki se nanaša na eno ročno bombo in ročni metalec granat, je poseglo tudi v odločbo o varnostnem ukrepu odvzema predmetov tako, da je prej navedena predmeta vzelo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZKP (odvzem zahtevajo koristi splošne varnosti).

Preizkus, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v mejah 383. člena ZKP ni pokazal nepravilnosti.

Pritožbeno sodišče je glede na zgoraj obrazloženo delno ugodilo pritožbi zagovornika obtoženega D.V. in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP). Pritožbo tega zagovornika v preostalem delu in pritožbi obtoženega M.O. in njegovega zagovornika v celoti pa je zavrnilo kot neutemeljene in je v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka glede obtoženega D.V. odpade, ker je odločitev pritožbenega sodišča deloma v korist tega obtoženca. Obtoženega M.O. pa je pritožbeno sodišče oprostilo plačila takse za pritožbo iz enakih razlogov, kot je to storilo sodišče prve stopnje.