VSRS Sklep X Ips 186/2007

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentov) zoper odločbo tožene stranke z dne 26. 5. 2004; s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je zavrnilo zahtevo revidentov za povrnitev stroškov postopka; in s sklepom (3. točka izreka sodbe in sklepa) sklenilo, da se revidenta ne oprostita plačila sodnih taks. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidentov zoper sklep Gradbenega inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Celje z dne 9. 4. 2004, s katerim je navedeni prvostopni organ odločil, da se predlogu tožeče stranke za odložitev upravne izvršbe po odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enote Celje z dne 22. 8. 2003, ne ugodi.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je sporna odločitev tožene stranke oziroma upravnega organa prve stopnje, ki je zavrnil predlog revidentov, da se jima odloži izvršitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa na podlagi tretjega odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Sodišče prve stopnje meni, da je navedena odločitev pravilna in zakonita. Ugotavlja na podlagi podatkov predloženih upravnih spisov, da sta revidenta z vlogo na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP predlagala odložitev izvršitve inšpekcijskega ukrepa, s katerim jima je bilo naloženo, da do 31. 12. 2003 odstranita del objekta na zemljišču parc. št. ..., in sicer v tistem delu, ki je zgrajen nad stropno ploščo, ter vzpostavita stanje, določeno v lokacijskem dovoljenju z dne 4. 4. 1995.

3Revidenta izpodbijata prvostopno sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) z revizijo (prej pritožbo) iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Ponavljata tožbene navedbe. Menita, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno in v celoti zavrnilo dokazovanje, ki bi izkazalo, kako zahteven gradbeni poseg je odstranitev obravnavane strehe. Glede na njun materialni položaj pa bi lahko ugotovilo realnost trditve o nastanku nenadomestljive škode. Predlagata, da ju Vrhovno sodišče oprosti plačila sodne takse za vloženo pritožbo, saj bi plačilo ogrozilo njuno preživljanje.

4Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5Revizija se zavrže.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa.

9Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti več čas trajanja upravnega spora, tudi Vrhovno sodišče v postopku z revizijo.

10V obravnavani zadevi je bil zoper odločitev inšpekcijskega organa (22. 8. 2003), katerega odložitev izvršitve revidenta predlagata, vložen upravni spor. Ta upravni spor pa je Vrhovno sodišče pravnomočno rešilo tako, da je revizijo revidentov zavrnilo (X Ips 169/2007 z dne 22. 10. 2009) in je tako potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (U 30/2004-17 z dne 13. 9. 2006), s katero je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi zavrnilo tožbo prve tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 11. 2003 in s sklepom zavrglo tožbo drugo tožnika. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo organa prve stopnje z dne 22. 8. 2003, s katero je bilo odločeno o ukrepu urbanističnega inšpektorja. Ker je ta odločba postala pravnomočna, odložitev upravne izvršbe po tej odločbi po tretjem odstavku 293. člena ZUP ni bila več mogoča. Torej revidenta nimata več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Pravnega interesa torej nista imela že ob izdaji prvostopne sodbe, torej tudi ne ob vložitvi revizije (prej pritožbe).

11Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

12Neupošteven je predlog tožeče stranke, da jo Vrhovno sodišče oprosti plačila sodne takse za vloženo pritožbo (sedaj revizijo). Sodišče prve stopnje je namreč že sklenilo, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks (3. točka izreka sodbe in sklepa), za kar je imelo pravno podlago v določbi prvega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 (Ur. l. RS, št. 37/2008). Ta sklep velja za celotni upravni spor, saj po navedeni določbi ZST-1 o oprostitvi plačila sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke.