VSRS Sklep II Ips 146/2012

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je v tožbi z dne 5. 3. 2008 navedel, da je prvi toženec v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) pri pristojni upravni enoti dne 5. 12. 2007 objavil ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč parc. št. 26, 27 in 29/1 vse k. o. ... za kupnino 5 EUR na m². Poudaril je, da je ponudbo sprejel, kljub temu pa prvi toženec z njim ni hotel skleniti prodajne pogodbe, ampak je v januarju 2008 objavil novo ponudbo za prodajo istih zemljišč za ceno 5,5 EUR na m². To ponudbo je sprejela druga toženka in tako sta toženca dne 22. 2. 2008 za zemljišča, ki so bila predmet objavljene ponudbe, poleg tega pa tudi za zemljišče parc. št. 28 k. o. ..., sklenila prodajno pogodbo. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da je nična prodajna pogodba, ki je bila sklenjena med tožencema za tiste nepremičnine, ki so bile predmet prve ponudbe in naj tožencu naloži, da mora za te nepremičnine skleniti prodajno pogodbo z njim in mu tudi izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo.

2Sodišče prve stopnje je toženemu zahtevku v celoti ugodilo, sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi tožencev in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena že s sprejemom ponudbe (prvi odstavek 21. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote, da pa iz tožnikovega zahtevka za sklenitev pogodbe jasno izhaja, da tožnik odobritve pristojne upravne enote v prekluzivnem 60-dnevnem roku ni zahteval. Poudarilo je, da to izhaja tudi iz samih trditev o vloženi tožbi v navedenem roku. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da tožnik po materialnem pravu nima upravičenja, po katerem bi vložena tožba nadomestila postopek in odločbo pristojnega upravnega organa o odobritvi pravnega posla. Odločilo je, da zato, ker pogodba med tožnikom in tožencem na podlagi prve ponudbe ni bila veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe, še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev prodajne pogodbe z njim.

3Zoper takšno odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in revizija je bila s sklepom Vrhovnega sodišča II DoR 408/2010 dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da tožnik pristojnemu upravnemu organu ni podal predloga za odobritev pravnega posla, kršilo procesna pravila.

4Tožnik je na podlagi tega sklepa vložil revizijo, v kateri opozarja, da v sodbi višjega sodišča obstaja nasprotje med razlogi sodbe o tožbenih navedbah in vsebini listin, ter med temi listinami. Poudarja, da je sodišče druge stopnje kot glavni razlog za zavrnitev zahtevka štelo dejstvo, da ni v 60-dnevnem roku z vlogo pri Upravni enoti Domžale uveljavljal odobritve pravnega posla, pri tem pa je spregledalo, da je že tožbi priložil pravočasno vloženo vlogo za odobritev pravnega posla. Meni, da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik poudarja tudi, da sodba nima zadostnih in utemeljenih razlogov za spremembo prvostopne sodbe, kar pa predstavlja tudi kršitev po 14. točki 399. člena ZPP. Meni, da je bilo ob vložitvi tožbi uveljavljeno stališče pristojnih upravnih enot, da sprejemniku ponudbe ni treba v 60 dneh vložiti zahteve za odobritev pogodbe, ampak lahko s tožbo zahteva sklenitev pravnega posla, nato pa v 60 dneh od pravnomočnosti sodbe, ki nadomesti pogodbo, zahteva odobritev pogodbe.

5Sodišče je revizijo vročilo tožencema in prvi toženec je na revizijo odgovoril. Poudarja, da je imel februar 29 dni in da je bila vloga za odobritev pravnega posla vložena nepravočasno, saj je bila vložena 61. dan. Opozarja tudi na nesklepčnost tožbe, saj bi tožnik, glede na to, da je bila pogodba že sklenjena s sprejemom ponudbe, lahko zahteval le še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

6Revizija je utemeljena.

7Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da je bil sklep o dopustitvi revizije izdan 10. 3. 2011, torej še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012, v katerem je Vrhovno sodišče navedlo, da je pri prodaji kmetijskih zemljišč po določbah veljavnega ZKZ kupoprodajna pogodba sklenjena že takrat, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, vendar pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Zavzelo je stališče, da je v primeru, ko je izjavo o sprejemu ponudbe podalo več predkupnih upravičencev, pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Predkupni upravičenec, katerega pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila (Pravna mnenja Vrhovnega sodišča RS, št. I/2012, stran 17).

8Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje - tako kot v obravnavanem primeru - izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota (glej odločbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 369/2010, II Ips 349/2009 in II Ips 643/2009).

9Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu. Tožnik je res tožbi priložil vlogo za odobritev pravnega posla (A6). Zato ima tožnik prav, ko v reviziji navaja, da je sodba sodišča druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, ki bo moralo v ponovljenem sojenju odgovoriti tudi na druge pritožbene ugovore, na katere zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča v izpodbijani sodbi ni odgovorilo.

10Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).