VSL sklep EPVDp 70/2013

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kranju storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje 22. 12. 2012, pri čemer se v čas, ko lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, všteje čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, to je od 22. 12. 2012 dalje. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče tako odločilo, ker je storilec po plačilnem nalogu Medobčinskega inšpektorata Kranj PN 55300038/2010 z dne 4. 11. 2010 (pravnomočen 20. 11. 2010) pridobil tri kazenske točke in s sodbo Okrajnega sodišča Kranj PR 428/2012 z dne 30. 1. 2013 (pravnomočna 5. 3. 2013) osemnajst kazenskih točk in je s tem dosegel enaindvajset kazenskih točk ter presegel osemnajst kazenskih točk. Naložilo mu je še plačilo sodne takse kot stroškov postopka.

2Storilec je preko zagovornice vložil pod a/ predlog za odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in pod b/ pritožbo. V pritožbenem delu navaja, da se pritožuje iz razloga po 4. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), to je zaradi odločitve o sankciji ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter postopek odločanja o prenehanju vozniškega dovoljenja prekine do odločitve o predlogu za spremembo izpodbijanega sklepa. Vlaga še predlog, da se izvršitev izrečene sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži za čas šestih mesecev ter prilaga potrdilo PB in potrdilo ZD, da je že vključen v postopek kontrolnega zdravniškega pregleda.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pri pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik navaja, da se pritožuje iz razloga po 4. točki 154. člena ZP-1, to je zaradi odločitve o sankciji brez podrobnejše obrazložitve tega pritožbenega razloga. Pri izdaji sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pa gre za sklep, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti po določilih prvega odstavka 202.č člena Zakona o prekrških (ZP-1), ko prejme od organa, ki vodi evidenco kazenskih točk, obvestilo, da je voznik v časovnem obdobju krajšem od treh let dosegel ali presegel osemnajst kazenskih točk. Tako pritožnik lahko v pritožbi proti sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja npr. uveljavlja, da podatki niso pravilni ali odločbe niso pravnomočne, ne more pa posamezne odločitve izpodbijati zaradi odločitve o sankciji. Kazenske točke so namreč stranska sankcija (4. člen ZP-1), ki se izreče ob pogojih določenih z Zakonom o prekrških in se po pravnomočnosti odločbe o prekršku oziroma sodbe izvrši z vpisom v evidenco kazenskih točk, medtem ko je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zgolj posledica vpisanega števila kazenskih točk. Tako mora sodišče prve stopnje po prejemu obvestila evidence kazenskih točk pregledati izpis iz evidence in priložene odločbe ter po uradni dolžnosti preveriti, ali so bili prekrški storjeni v časovnem obdobju krajšem od treh let in so odločbe, s katerimi so bile kazenske točke izrečene, postale tudi pravnomočne ter je bil nato v manj kot dveh letih po pravnomočnosti zadnje odločbe, s katero so bile izrečene kazenske točke, izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot tudi (glede na 44. člen ZP-1 v povezavi s 138. členom Zakona o izvršitvi kazenskih sankcij), da ni prišlo do zastaranja izvršitve posamezne sankcije. Takega uradnega pregleda prvostopno sodišče ni popolno opravilo oziroma je spregledalo, da je bil (glede na izpis iz evidence kazenskih točk in glede na priloženi plačilni nalog ter sodbo Okrajnega sodišča Kranj) prvi prekršek storjen 18. 12. 2009, medtem ko je bil drugi prekršek storjen 22. 12. 2012 ter je tako med obema storitvama prekrškov preteklo več kot tri leta. Treh kazenskih točk, ki so bile izrečene s plačilnim nalogom PN 55300038/2010, tako ni mogoče več upoštevati v seštevku kazenskih točk, temveč je treba pri presoji, ali je storilec dosegel tako število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, upoštevati le kazenske točke izrečene s sodbo PR 428/2012. Glede na to, da je iz sodbe razvidno, da je bilo storilcu za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izrečenih osemnajst kazenskih točk in tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če voznik v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, je bil izpolnjen pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja že na podlagi osemnajstih kazenskih točk izrečenih s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Kranju PR 428/2012. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje napačno upoštevalo še tri kazenske točke iz plačilnega naloga Medobčinskega inšpektorata Kranj, torej ni vplivala na pravilnost izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu.

5Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pri pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (po določilih 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1) ugotovilo, da je bil izpodbijani sklep utemeljeno in zakonito izdan po določilih prvega odstavka 202.č člena ZP-1, medtem ko pritožba zagovornice storilca ni upoštevna, zato jo je pritožbeno sodišče pri odločanju po določilih četrtega odstavka 202.č člena ZP-1 na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep o prenehanju veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja za kategorije AM, B, B1 in G.

6V zvezi s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni pristojno za odločanje o takem predlogu, temveč bo o tem odločalo po določilih 202. d člena ZP-1 sodišče prve stopnje, vendar pa mora storilec posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja (tretji odstavek 202.d člena ZP-1).

7Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče po določilih drugega odstavka 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse, ki pa mu je bo odmerilo skladno z določili Zakona o sodnih taksah sodišče prve stopnje.