VSRS Sklep I Up 310/2013

I. Sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 736/2013-7 z dne 18. 6. 2013 se razveljavi in tožba zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb 19. člena ter prvega odstavka 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva v skladu s 7., 9., 12. in 13. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da tožeča stranka vlaga tožbo zaradi molka komisije Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z izdajo mnenja za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki mu je bila z odločbo ZPIZ z dne 17. 2. 2012 priznana invalidnost III. kategorije s pravico do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto z omejitvami, razvidnimi iz odločbe o invalidnosti (v nadaljevanju mnenje Komisije). Ker ne gre za odločanje o pravici v upravnem sporu, ima tudi v primeru molka tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu in sicer na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.

3Tožeča stranka zoper navedeni sklep vlaga pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zmotno je stališče, da gre za spor o pravicah delavca iz delovnega razmerja oziroma socialnega zavarovanja. Upoštevaje veljavno zakonodajo se v postopku v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj gre pri odločanju komisije za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej gre za upravno zadevo, v kateri tožena stranka odloči z upravno odločbo.

4Za odločanje v tem sporu ni podana sodna pristojnost.

5V obravnavani zadevi je sporno, ali je zoper mnenje komisije dopusten upravni spor po določbah ZUS-1 ali je podano sodno varstvo v delovnem oziroma socialnem sporu oziroma ali je zoper tak akt sploh zagotovljeno sodno varstvo.

6Tudi po presoji Vrhovnega sodišča mnenje komisije ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi invalida, zaposlenega pri tožeči stranki, niti ni z njim odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Za izdajo mnenja komisije pa ni predvideno niti vodenje upravnega postopka niti izdaja upravne odločbe. Mnenje komisije tudi ni drug akt, zoper katerega bi bilo s posebnim zakonom predpisano sodno varstvo v upravnem sporu (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 77/2010 z dne 26. 5. 2010).

7Delovna in socialna sodišča pa so kot specializirana sodišča pristojna reševati samo tiste spore, za katere tako določa zakon. ZDSS-1 v 7. členu določa pristojnost za odločanje v socialnih sporih. To so spori, kjer se glede pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja odloča: o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja; o pravici do in iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja; o plačevanju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje; o določitvi ali ukinitvi mest, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje; o prostovoljni vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in plačevanju prispevkov za to zavarovanje; o priznanju in dokupu zavarovalne dobe; o pravici do državne pokojnine in v zvezi s spori z matično evidenco. Spori v zvezi z mnenjem Komisije niso predvideni kot socialni spori po citirani določbi ZDSS-1 niti niso kot taki predvideni v kakšnem drugem zakonu, zato ne gre za socialni spor. Glede na določbo 5. člena ZDSS-1 pa ne gre niti na delovni spor, saj še ni prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poleg tega to tudi ni spor med delavcem in delodajalcem o pravicah, obveznostih ali odgovornostih iz delovnega razmerja (prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII R 32/2007 z dne 18. 9. 2007).

8Mnenje komisije je po že ustaljeni sodni praksi zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.

9Tudi če komisija izda negativno mnenje, delodajalec na takšno mnenje, upoštevajoč ustaljeno sodno razlago, da mnenje ni upravni akt, ni vezan, in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga lahko sproži delavec zoper delodajalca, pa delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-245/10, U-I-181/10, Up-1002/10 z dne 14. 9. 2011).

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 78. člena ZUS-1 s sklepom izpodbijani sklep razveljavilo in tožbo zavrglo na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da odločanje ne spada v sodno pristojnost.

11Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.