VSRS Sodba in sklep G 10/2011 in G 13/2011

Postopka, ki se vodita pod opr. št. G 10/2011 in G 13/2011, se združita v skupno obravnavo in odločanje, s tem da postane vodilni postopek pod opr. št. G 10/2011.

Tožbi se zavrneta.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sklep tožene stranke

1Tožena stranka je s sklepom 306-25/2010/361 z dne 31. 1. 2011 zavrnila zahtevi podjetja C. d. d. (v nadaljevanju C.) in podjetja S. d. d. (v nadaljevanju S.) za izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) in 81. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, sedaj 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), ki ga je Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Urad) vodil pod opravilno številko 306-25/2010 (1. točka izreka). Ugotovila je, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2Tožnika v postopku sodnega varstva izpodbijata sklep tožene stranke; prvi tožnik smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, drugi tožnik pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prvi tožnik izrecno predlaga, da Vrhovno sodišče na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustave) prekine postopek sodnega varstva in od Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavnega sodišča) zahteva, da opravi presojo 28., 29., 30. in 31. člena ZPOmK-1. Oba tožnika Vrhovnemu sodišču predlagata, da njunima tožbama ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevama za izločitev uradnih oseb ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Uradu v ponovno odločanje. Povračilo stroškov postopka zahteva le drugi tožnik.

3Obe tožbi sta bili vročeni toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru sodišču predlaga njuno zavrnitev.

4Vrhovno sodišče je s sklepoma G 10/2011 in G 13/2011, oba z dne 25. 1. 2012, prekinilo postopka sodnega varstva zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1, in sicer do odločitve Ustavnega sodišča.

5V času prekinitve postopka (natančneje 1. 1. 2013) je z delovanjem začela Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju Agencija). V skladu z drugim odstavkom 12. člena novele ZPOmK-1B (Uradni list RS, št. 26/2011 z dne 8. 4. 2011) so se z dnem začetka dela Agencije na Agencijo prenesle zakonsko določene naloge in pristojnosti Urada, ki je z dnem začetka dela Agencije prenehal kot organ v sestavi ministrstva. Vrhovno sodišče je zato postopek sodnega varstva nadaljevalo zoper Agencijo.

6Ustavno sodišče je z odločbo U-I-40/12-31 z dne 11. 4. 2013 (v nadaljevanju Odločbo) ugotovilo, da je prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 v neskladju z Ustavo (1. točka izreka Odločbe); Državnemu zboru Republike Slovenije je naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi Odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka Odločbe); odločilo je, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 (3. točka izreka Odločbe). Ugotovilo je tudi, da členi 54, 56, 57, 59 in 61 ZPOmK-1 niso v neskladju z Ustavo (4. točka izreka Odločbe). Odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 39/2013 z dne 6. 5. 2013.

7Vrhovno sodišče je z dnem odločitve Ustavnega sodišča nadaljevalo prekinjena postopka sodnega varstva.

Združitev postopkov

8V postopku sodnega varstva proti odločbam Agencije se na podlagi drugega odstavka 54. člena ZPOmK-1 smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. Tako se uporablja tudi določba prvega odstavka 42. člena ZUS-1, na podlagi katere lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavanje in odločanje. Ker tožnika izpodbijata isti sklep tožene stranke, je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopka pod opr. št. G 10/2011 in G 13/2011 v skupno obravnavo in odločanje, s tem da je vodilni postopek tisti, ki nosi nižjo opravilno številko, to je G 10/2011.

Odločitev o tožbah

9Tožbi nista utemeljeni.

10Drugi tožnik v tožbi primarno uveljavlja kršitev pravil o pristojnosti. Navaja, da je o izločitvi uradnih oseb namesto predstojnika organa, to je direktorja tožene stranke, odločila Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada), to pa utemeljuje z navedbo, da je izpodbijani sklep tožene stranke povsem identičen sklepu Vlade, s katerim je ta 18 dni prej zavrnila zahtevo za izločitev direktorja tožene stranke.

11Z navedbo o identičnosti razlogov za zavrnitev zahteve za izločitev uradnih oseb v izpodbijanem sklepu in razlogov za zavrnitev zahteve za izločitev direktorja tožene stranke v sklepu Vlade drugi tožnik ne more utemeljiti kršitve pravil o pristojnosti. Pod izpodbijani sklep se je v skladu z drugim odstavkom 38. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) podpisal direktor tožene stranke, zato ne more biti nobenega dvoma o tem, da ga je izdala pristojna oseba, to je predstojnik organa.

12V nadaljevanju tožnika izpodbijata odločitev tožene stranke, da se zavrne njuna zahteva za izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU. Vztrajata, da je podan dvom v nepristranost pri toženi stranki zaposlenih uradnih oseb in s tem izločitveni razlog iz 37. člena ZUP, to pa utemeljujeta z navedbo, da naj bi se uradne osebe seznanile z nedovoljenimi dokazi. Smiselno navajata, da so bili domnevno nedovoljeni dokazi sicer pridobljeni med preiskavo, ki jo je Urad opravil v skladu z določbami ZPOmK-1, vendar pa zatrjujeta, da so te zakonske določbe v nasprotju z ustavnimi jamstvi iz 36. in 37. člena Ustave ter določbo 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), saj za preiskavo ne zahtevajo predhodne sodne odločbe.

13Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ureditev, ki Agenciji dovoljuje izvedbo preiskave brez predhodne sodne odločbe (prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1) v neskladju s 36. in 37. členom Ustave, zato je zakonodajalcu določilo rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Odločilo pa je, da se do njene odprave še naprej uporablja prvi stavek prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1. To v skladu z 41. točko obrazložitve Odločbe pomeni, da je v prvem stavku prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 tožena stranka imela in vse do odprave ugotovljene protiustavnosti še vedno ima zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav.

14Za postopek ugotavljanja kršitve 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, ki se je vodil proti tožnikoma, to pomeni, da dokazi, pridobljeni na podlagi sklepa o preiskavi v skladu s prvim stavkom prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1, niso nedovoljeni.

15Tožnika sta svojo zahtevo za izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku utemeljevala na seznanitvi uradnih oseb z nezakonito pridobljenimi dokazi, ki pa to niso, zato ni utemeljena niti njuna zahteva za izločitev uradnih oseb iz vodenja in odločanja v postopku pred toženo stranko.

16Vrhovno sodišče se je opredelilo (le) do tistih tožbenih navedb, ki so bile pomembne za odločitev v zadevi. Na podlagi povedanega je tožbi kot neutemeljeni zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka

17Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je tožbi zavrnilo, zato trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.