VSC sodba PRp 53/2012

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba o prekršku spremeni tako, da se obdolžencu na podlagi četrte točke petega odstavka 105.člena Zakona o pravilih cestnega prometa izreče globa v višini 1.200,00 EUR, prepoved vožnje motornega vozila na ozemlju Republike Slovenije za dobo treh mesecev se ne izreče.
V neizpodbijanih delih ostane izpodbijana sodba o prekršku nespremenjena v veljavi.

Z izpodbijano sodbo o prekršku je sodišče prve stopnje obdolženega J. Š. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in mu je izreklo globo v višini 350,00 EUR ter stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije, kar ima za obdolženega, ki je državljan R. H. (za posledico) prepoved vožnje motornega vozila na ozemlju Republike Slovenije za dobo treh mesecev. V izrečeno globo je sodišče prve stopnje obdolžencu vštelo čas pridržanja v višini 20,00 EUR ter ga na podlagi petega odstavka 144. člena Zakona o prekrških (ZP-1) oprostilo plačila stroškov postopka.

Zoper takšno sodbo se pritožuje predlagateljica Policijska postaja R. S., ki se ne strinja z višino izrečene globe in izrečeno stransko sankcijo. V pritožbi navaja, da se ne strinja z navedbami posebno olajševalnih okoliščin, ki naj bi bile v tem, da ima obdolženec kot hrvaški državljan nižji standard in da mu s tem kot zaposlenemu v Republiki Hrvaški predpisani znesek globe predstavlja nesorazmeren znesek glede na njegovo plačo. Izrečena globa v višini 350,00 EUR nikakor ne ustreza teži prekrška, saj vrednost 0,86 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka pomeni zelo visoko stopnjo alkoholiziranosti, ob kateri je bila obdolženčeva psihofizična sposobnost občutno zmanjšana, torej kot takšen voznik predstavlja visoko stopnjo tveganja, za ostale udeležence v cestnem prometu. Predlagateljica še poudarja, da je v osmem odstavku 22. člena ZP-1 predpisano, da vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Predlagateljica zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in izrek nove, s katero naj se obdolžencu izreče ustrezna sankcija.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe o prekršku je razvidno, da je pri odmeri sankcij sodišče prve stopnje kot posebne olajševalne okoliščine upoštevalo, da je obdolženec hrvaški državljan, zaposlen na Hrvaškem, kjer je nižji standard in so tudi plače posledično nižje, ker se obdolženčeve premoženjske razmere takšne, da globa v znesku najmanj 1.200,00 EUR zanj predstavlja nesorazmeren znesek glede na plačo, ki jo prejema na Hrvaškem. Obdolženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje povedal, da ne zmore plačati tolikšne globe, zato je sodišče na podlagi šestega odstavka 26. člena ZP-1 obdolžencu odmerilo sankcije pod mejo, ki je predpisana za storjeni prekršek, pri tem pa še upoštevalo, da v Republiki S. še ni bil obravnavan za prekrške, da po lastni izjavi ni bil obravnavan za cestnoprometne prekrške na Hrvaškem. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bo tudi izrečena globa v znesku 350,00 EUR zadostovala, da obdolženi prekrška v Republiki Sloveniji ne bo več ponovil. Takšna presoja prvostopenjskega sodišča pa je po mnenju pritožbenega sodišča napačna.

Za zaključek, da obstajajo posebne olajševalne okoliščine, morajo obstajati takšne olajševalne okoliščine, ki imajo posebno veliko težo in se po kakovosti in količini razlikujejo od olajševalnih okoliščin iz drugega odstavka 26. člena ZP-1, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja ter od okoliščin, ki se nanašajo na storilčevo premoženjsko stanje kot določa tretji odstavek 26. člena ZP-1. Posebne olajševalne okoliščine morajo biti posebne, praviloma različne od drugih okoliščin, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij pri prekrških, ocenjujoč njihovo drugačno kakovost in obseg tudi v primerjavi z drugimi v dokaznem postopku ugotovljenimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero sankcij. Dejstvi, da obdolženec še ni bil obravnavan za prekrške v Republiki Sloveniji in da naj bi kot državljan Republike Hrvaške, ki je zaposlena v Republiki Hrvaški, bil slabšega premoženjskega stanja (čeprav naj bi po lastni izjavi prejemal plačo v višini 530,00 EUR, kar je skoraj toliko kot zajamčena plača v Republiki Sloveniji), nista takšni posebni olajševalni okoliščini, ki bi ob upoštevanju okoliščin, na katere opozarja pritožnica, utemeljevali omilitev globe, saj gre zgolj za okoliščini iz drugega in tretjega odstavka 26. člena ZP-1, ki vplivata na to ali na bo sankcija višja ali nižja. Pritrditi je navedbam predlagateljice predlagateljice, da izrečena globe na ustreza teži prekrška, za katerega je obdolženec bil spoznan za odgovornega, saj je bilo ugotovljeno, da je vozil motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko je imel najmanj 0,86 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar pomeni zelo visoko stopnjo alkoholiziranosti udeleženca v cestnem prometu, ki tudi predstavlja visoko stopnjo tveganja oziroma nevarnosti za ostale udeležence v cestnem prometu. Sicer pa je že sam zakonodajalec, glede na predpisane sankcije, uvrstil prekršek, ki ga je storil obdolženec med hujše kršitve cestnoprometnih pravil.

Pravilno pa predlagateljica opozarja tudi na dejstvo, da se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Določba petega odstavka 202. a člena ZP-1, po kateri je sodišče storilcu, ki mu je izreklo stransko sankcijo kazenskih točk, v cestnem prometu v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, hkrati s sodbo oziroma sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma imetniku tujega vozniškega dovoljenja prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, je bila črtana z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki je začela veljati 13. 3. 2011, v skladu s šestim odstavkom 52. člena ZP-1 pa se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZP-1G dokončajo v skladu z do sedaj veljavnimi predpisi. Ker se je predmetni postopek po prekršku začel po 13. 3. 2011, saj je obdolžilni predlog zoper obtoženca bil vložen 22. 10. 2011, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za čas treh mesecev kot posledici izrečene stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj 202. č člen ZP-1, s katerim je bil nadomeščen črtani 202. a člen ZP-1, nima določbe, ki bi bila vsebinsko podobna določbi prej veljavnega petega odstavka 202. a člena ZP-1.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo in je izpodbijano sodbo o prekršku prvostopenjskega sodišča na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 spremenilo tako, da je obdolžencu namesto globe 350,00 EUR izreklo po četrtem odstavku 105. člena ZPrCP globo v višini 1.200,00 EUR, kar je na spodnji meji za tak prekršek predpisane globe, pri čemer je kot olajševalno upoštevalo obdolženčevo nekaznovanost, kot obteževalno pa visoko stopnjo alkoholiziranosti in visoko stopnjo odgovornosti (eventualni naklep). Tako izrečena globa je po oceni pritožbenega sodišča primerna tudi obdolženčevim premoženjskim razmeram. V stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu pritožbeno sodišče ni poseglo, odločilo pa je, da se prepoved vožnje motornega vozila na ozemlju Republike Slovenije za dobo treh mesecev (pravilno prepoved vožnje uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za tri mesece) ne izreče, saj bo o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, kot posledice izrečenih 18 kazenskih točk, odločeno s posebnim sklepom, ki bo sledil obvestilu Ministrstva za pravosodje, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk.