UPRS sodba in sklep IV U 230/2010

Tožba se v delu, ki se nanaša na molk organa, zavrne.

Tožba se v delu, ki se nanaša na izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, št. 351-68/2010-12 z dne 11. 5. 2010, zavrže.

Tožeča stranka je 19. 10. 2010 vložila tožbo zaradi molka organa. V tožbi je pojasnila, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo „Kabliranje daljnovoda 20 kW – odcep za TP ...“ št. 351-68/2010-12 z dne 11. 5. 2010, ni sodelovala, Upravna enota Žalec pa je s sklepom, št. 351-68/2010-15 z dne 17. 6. 2010, zavrgla pritožbo zoper prej navedeno gradbeno dovoljenje z dne 11. 5. 2010; zavrgla zahtevo tožeče stranke za vročitev tega gradbenega dovoljenja in tožeči stranki ni priznala lastnosti stranskega udeleženca. S to odločitvijo ji je onemogočila vključitev v postopek izdaje spornega gradbenega dovoljenja. Ker o pritožbi zoper ta sklep drugostopni organ (tožena stranka) ni odločil v zakonskem roku, je tožeča stranka toženi stranki 20. 9. 2010 posredovala novo zahtevo za odločitev v nadaljnjih 7 dneh, vendar tožena stranka v tem roku odločitve ni sprejela. Pojasnjuje, da je kot investitor (stranka v postopku) pri Upravni enoti 7. 3. 2008 vložil zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za Bencinski servis A. (BS A.), na podlagi katere je Upravna enota Žalec izdala odločbo o poskusnem obratovanju 17. 4. 2008, iz katere je razvidno, da je eden od razlogov za poskusno obratovanje tudi neizpolnjevanje zahtev enega od soglasodajalcev, Elektro B. d.d., ki se nanaša na prestavitev 20 kW električnega voda, kasneje pa je Upravna enota Žalec izdala še odločbo o podaljšanju poskusnega obratovanja z dne 5. 2. 2010, ki pa jo je drugostopni organ odpravil, zahtevo stranskega udeleženca v postopku (C. d.o.o.), pa zavrgel.

Tožeča stranka utemeljuje svoj pravni interes za sodelovanje v tem postopku s tem, da je Elektro B. d.d. s projektnimi pogoji, na katerih temelji gradbeno dovoljenje za izgradnjo BS A. z dne 9. 11. 2007, predpisal potek trase za izgradnjo 20 kW električnega voda. Izrecno je predpisal, da vsako odstopanje od geodetskega načrta, ki je sestavni del projektnih pogojev, pomeni prenehanje veljavnosti teh pogojev, zato sprememba trase na kateri temelji izdano in izpodbijano gradbeno dovoljenje z dne 11. 5. 2010, narekuje spremembo gradbenega dovoljenja za izgradnjo BS A. št. 351-358/200 z dne 9. 11. 2007.

V oči bode tudi dejstvo, da so bile za izdajo spornega gradbenega dovoljenja z dne 11. 5. 2010 predložene prav vse listine, med njimi tudi določene služnostne pogodbe, razen s tistimi služnostmi zavezanci na čigar zemljiščih je prišlo do spremembe trase. Nadalje je iz vseh služnostnih pogodb, na katerih temelji izdaja gradbenega dovoljenja z dne 11. 5. 2010 razvidno, da je predmet služnostnih pogodb dovoljenje (služnostna pravica) za izgradnjo elektroenergetskega objekta „kabliranje daljnovoda 20 kW – odcep za TP ... in nizkonapetostni priključek bencinskega servisa“. Ta je bil zgrajen in predan namenu že 17. 4. 2008, ko je Upravna enota Žalec izdala odločbo o poskusnem obratovanju in je novi lastnik prevzel objekt BS A., ki ga od tega dne do danes tudi uporablja. Več kot očitno je, da izdaja spornega gradbenega dovoljenja temelji na lažnih pravnih podlagah, zato da bi se končnemu kupcu omogočila pridobitev uporabnega dovoljenja za BS A. brez odkupa zemljišča, ki je v lasti tožeče stranke, in po katerem je že zgrajen NN električni priključek in tudi kanalizacija za 20 kW daljnovod, vse predpisano s projektnimi pogoji št. 521413 z dne 19. 6. 2007 in na trasi, ki je predmet izdanega spornega gradbenega dovoljenja z dne 11. 5. 2010.

Na podlagi navedenega in drugih zelo obširnih navedb v tožbi, ki se nanašajo na način pridobitve spornega gradbenega dovoljenja, dodatno tožeča stranka sodišču še predlaga, da na podlagi 2. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) gradbeno dovoljenja z dne 11. 5. 2010 izreče za nično, podrejeno pa da odpravi gradbeno dovoljenje z dne 11. 5. 2010 in D. d.o.o. prizna status stranke v postopku.

Dne 22. 3. 2011 je tožeča stranka Upravnemu sodišču RS posredovala dopolnitev tožbe v kateri se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011. Navaja, da sta upravna organa zahtevo tožeče stranke za vključitev v postopek izdaje gradbenega dovoljenja zavrnila na temelju 62. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V zadevi je namreč sporen tudi odmik trase na zemljišču pod parc. št. 184/2 in 183/8, ki od parcelne meje zemljišča 183/7, ki je v lasti tožeče stranke, znaša manj kot 4m, torej gre za odmik manjši od predpisanega z občinskimi akti, ki ga tožeča stranka ni odobrila. Sporna izgradnja posega v pravno varovane koristi tožeče stranke kot mejaša, zato tožeča stranka sodišču predlaga, da na podlagi odločbe Ustavnega sodišča razveljavi sporno gradbeno dovoljenje in tožeči stranki podeli status stranskega udeleženca.

Tožena stranka, Ministrstvo za okolje in prostor, je sodišču z dopisom z dne 15. 11. 2010 sporočila, da je bilo o zadevi odločeno z odločbo št. 35108-195/2010-17 z dne 13. 10. 2010, zoper katero je tožeča stranka, na podlagi poziva sodišča z dne 5. 5. 2011 razširila tožbo in predlagala sodišču, da izpodbijano gradbeno dovoljenje razveljavi tudi iz razlogov navedenih v odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I- 165/09-34 z 3. 3. 2011.

K točki I izreka:

Tožba v delu, ki se nanaša na molk organa, ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja:

Tožeča stranka je 31. 5. 2010, zoper gradbeno dovoljenje št. 351-68/2010-12, ki ga je 11. 5. 2010 Elektru B., podjetju za distribucijo električne energije d.d. izdala Upravna enota Žalec, vložila pritožbo, ki jo je prvostopni upravni organ zavrgel, ker je ni vložila upravičena oseba iz določbe 62. člena ZGO-1. O ustavnosti slednje določbe je odločalo Ustavno sodišče RS, ki je z odločbo št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11), razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO-1, ker je presodilo, da je s temi določbami posameznikom, ki imajo v materialnem pravu izkazan pravni interes za varstvo svojih pravnih koristi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uvedenem na zahtevo investitorja, odvzeta možnost učinkovitega varovanja njihovih pravnih koristi. Skladno s določbo 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – UPB - ZUstS), odločba Ustavnega sodišča učinkuje na vse nepravnomočno končane postopke, torej tudi na postopek v obravnavni zadevi, kjer postopek priznanja položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočno končan. To pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi treba upoštevati 36. točko obrazložitve odločbe št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011, iz katere izhaja, da bodo morali pristojni upravni organi glede določanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja o tem vprašanju odločati skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in materialnimi predpisi, ki določajo pravno korist oseb, ki bodo zatrjevale pravni interes za sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

V obravnavanem primeru sporna odločitev prvostopnega upravnega organa ne temelji le na uporabi neustavnih določb ZGO-1, saj je prvostopni upravni organ preizkusil tudi druge razloge, s katerimi je tožeča stranka z namenom varstva svojih pravnih koristi utemeljevala pravico udeleževati se postopka izdaje spornega gradbenega dovoljenja in ki bi zahtevali, da mora upravni organ (drugi odstavek 229. člena ZUP) tožeči stranki priznati pravico do udeležbe v tem postopku. Ugotovil je, da predvidena gradnja kablovoda ni bila predmet postopka izgradnje gradbenega dovoljenja za izgradnjo BS A. in da sta postopek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo BS A. št. 351-358/2007 z dne 9. 11. 2007 in uporabnega dovoljenja in gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda povsem samostojna upravna postopka, ki se v celoti vodita ločeno in zato tudi ni jasno, kako bi različni dogovori, ki so jih imeli investitorji pred pridobivanjem gradbenih dovoljenj vplivali na sam potek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda. Pojasnil je tudi, da gre za nerešena vprašanja, ki spadajo v pristojnost drugih organov. Do vprašanja pravnega interesa za vstop tožeče stranke v postopek pridobitve gradbenega dovoljenja št. 351-68/2010-12 z dne 11. 5. 2010, pa se je opredelil tudi drugostopni upravni organ, ki je pojasnil, da okoliščine, ki jih navaja pritožnik v pritožbi, da bi se mu priznal status stranke, niso takšne, da bi mu ta status šel. Veljavna trasa daljnovoda po zemljišču tožeče stranke namreč še ne pomeni, da tega ni mogoče spremeniti, če investitor, torej v konkretnem primeru Elektro B. d.d., to zahteva. Tudi okoliščina, da trenutno poteka daljnovod po zemljišču pritožnika, nova trasa (v spornem gradbenem dovoljenju) pa je predvidena drugod, po mnenju drugostopnega organa ne pomeni, da je pritožnik prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih, saj se vanje ne posega. Drugostopni organ se je izrekel tudi o vprašanju plačila služnostnih pogodb, ki jih je sklenil investitor z novimi upravičenci, in pojasnil da to ni okoliščina, ki bi se nanašala na pravice pritožnika, niti vanje ne posega vsebina teh pogodb. Navedbe obeh upravnih organov, tako prvostopnega, kot drugostopnega upravnega organa, po presoji sodišča pomenijo, da sta upravna organa navedbe in ugovore tožeče stranke pravilno preizkusila tudi v smislu določbe 43. člena ZUP, zato v obravnavani zadevi sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi moralo sodišče izpodbijani akt razveljaviti zaradi učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

Sodišče je tožbo v delu, ki se nanaša na izrek ničnosti gradbenega dovoljenja št. 351-68/2010-12 z dne 11. 5. 2010, iz razloga 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, moralo zavreči.

Sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka izrek ničnosti navedenega gradbenega dovoljenja predlagala v pritožbi zoper sklep Upravne enote Žalec, št. 351-68/2010-15 z dne 17. 6. 2010 in da o tem predlogu v odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-195/2010-17 RS z dne 13. 10. 2010 ni bilo odločeno. Sodišče nadalje ugotavlja, da procesne predpostavke, ki jih določa zakon za vložitev tožbe zaradi molka organa, ob vložitvi tožbe, v delu, ki se nanaša na izrek gradbenega dovoljenja za ničnega, niso bile izpolnjene, ker tožeča stranka ni ravnala po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 in od tožene stranke izdaje odločbe (tudi v delu, ki se nanaša na ničnost) ni zahtevala v nadaljnjem 7 dnevnem roku. To ugotovitev dokazuje sodnemu spisu priložena zahteva tožeče stranke za odločitev z dne 20. 9. 2012, iz katere izhaja, da je bila vložena zaradi molka drugostopnega organa organa, ki se nanaša na odločitev o pritožbi z dne 21. 7. 2010. Iz navedenega izhaja, da je tožba zaradi molka organa v delu, ki se nanaša na izrek ničnosti, vložena prezgodaj, oziroma še preden je tožeča stranka vložila zahtevo za odločitev pri drugostopnem organu v nadaljnjih sedmih dneh. Ker je tožba vložena pred iztekom roka, določenega v drugem, v povezavi s tretjem in četrtim odstavkom 28. člena ZUS-1, jo je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot prezgodnjo zavreči.