UPRS sodba I U 2197/2011

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnih zadevah Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. I 830/2004, VL 67064/2008, I 148/2007 in I 3/2006. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila odvetnika B.B. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč v navedenih izvršilnih zadevah in da je njena prošnja utemeljena. Z vpogledom v listine spisa je tožena stranka ugotovila, da je prosilka upravičena do denarne socialne pomoči po odločbi Centra za socialno delo Krško in je glede na ugotovljeno upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči po drugem odstavku 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navedeni člen določa, da se finančni položaj prosilca ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Nadalje tožena stranka navaja, da so se skladno s 24. členom ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevale tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero je bila vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč. Pri tem je bilo ugotovljeno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za njen osebni in socialno-ekonomski položaj. Tožnica je namreč prosila za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v več izvršilnih zadevah Okrajnega sodišča v Brežicah, navedene izvršbe so bile prekinjene zaradi smrti matere tožnice in se sedaj vodijo zoper tožnico kot novo dolžnico, ki odgovarja za zapustničine dolgove do višine podedovanega premoženja.

2Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka ni navedla dejstev in dokazov, ki bi kazala na to, da je izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, to je, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za socialni in ekonomski položaj tožnice. To določilo zahteva, da se organ brezplačne pravne pomoči dotakne temeljne zadeve oziroma življenjskega primera in ga oceni z vidika pogojev, določenih v tem členu. Izpolnjevanja pogojev 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj z ugotovitvijo, da zadeva ni očitno nerazumna in da je za prosilca življenjskega pomena. Tožena stranka je navedla le zakonsko dikcijo in splošno ugotovitev, ki nima nobene zveze s konkretnimi izvršilnimi postopki. Zgolj splošni zaključek tožene stranke, da so v teku izvršilni postopki pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, ki so bili zaradi smrti matere tožnice prekinjeni, ter da so izpolnjeni pogoji po določbi 36. člena ZBPP, ne zadošča. Ker tožena stranka splošnih ugotovitev ni presojala v odnosu do izvršilnih zadev in se ni ukvarjala z razjasnjevanjem okoliščin, ki bi bile relevantne prav in izključno za obravnavane primere, gre za pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus izpodbijane odločbe, zaradi česar jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti. Razlogi, ki narekujejo konkretno odločitev, morajo biti ugotovljeni za vsak konkreten primer posebej, medtem ko so razlogi, na katere se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, splošni in pavšalni in jih ni mogoče preveriti oziroma preizkusiti. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče odločbo odpravi.

3Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da je zaprosila za brezplačno pravno pomoč glede na svoje težke premoženjske razmere, ko prejema le denarno socialno pomoč. V predmetnih izvršilnih zadevah je bila prvotno dolžnica njena mama, ki pa je umrla, stranka z interesom pa je postala dedinja po dolžnici, zato so se nadaljevali izvršilni postopki zoper njo. Po sklepu o dedovanju D 122/2010 Okrajnega sodišča v Brežicah je podedovala 1/49 parc. št. 2/1 k.o. ..., katero je nato zaradi poravnave dolgov po mami morala prodati in je zanjo iztržila 7.000,00 EUR, nadalje je podedovala še dobroimetje na banki, katerega stanje je bilo okoli 100 EUR ter pokojnino in regres, kar je zneslo okoli 500 EUR, postrežnine pa ni bilo. Stranka z interesom sama ni vešča pravnega znanja, zato ni vedela, kaj naj stori, saj je poplačala že veliko dolgov svoje pokojne mame (vsaj že 8.440,75 EUR), celo nepremičnino, ki jo je podedovala, je prodala, da je lahko dolgove poravnala, prav tako je plačala pogreb po mami in ker so upniki oziroma sklepi o izvršbah, ki se sedaj glasijo nanjo, še kar prihajali, je poiskala pomoč odvetnika, saj ne more več plačati za dolgove njene pravne prednice. Stranka z interesom glede na jasna določila Zakona o dedovanju odgovarja za zapustničine dolgove le do višine podedovanega premoženja, sama pa je že plačala bistveno več glede na pokojničine obveznosti kot znaša vrednost podedovanega premoženja, zato je bilo potrebno na sodišče podati ustrezne vloge z ugovori in predlogi za ustavitev izvršilnih postopkov. Nanjo se je vsul plaz izvršb kot naslednici po svoji materi, pri čemer pa o njih še ni bilo odločeno, razen tega pa sama nima pravnega znanja. Iz dokumentacije, ki jo je predložila toženi stranki, je lahko tožena stranka ugotovila, da stranka z interesom izpolnjuje tako vsebinski kot finančni kriterij, saj je brezposelna in brez premoženja, po smrti matere je praktično na začetku svojega življenja, saj je komaj dobro polnoletna ostala sama. Glede na navedeno ji je bila povsem upravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, saj če ni dolžna plačati dolgov po svoji materi več, kot je podedovala, je potrebno v takšnih postopkih podati ustrezne vloge, da se takšno nesprejemljivo in neosnovano izvršilno postopanje ustavi. Takšnih vlog ni mogla podati sama. Ni razlogov za odpravo odločbe, saj bi bila v škodo stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoč, ker prejema denarno socialno pomoč in izpolnjuje finančni kriterij, prav tako pa tudi vsebinski kriterij, saj zadeva ni nerazumna, prav gotovo pa vpliva na njen ekonomski in socialni položaj. Vse podedovano premoženje je morala uporabiti za poravnavo dolgov po mami in to dejansko že presega vrednost podedovanega premoženja. Ne bi bilo pravično do stranke z interesom, če bi se sedaj odločba odpravila, saj bi morala sama kriti stroške vlog, ki jih je podal njen pooblaščenec, to pa bi jo pahnilo v še slabši položaj, v katerem je sedaj, in bi posegalo v njene že pridobljene pravice. Stranka z interesom sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in ji prizna stroške postopka ter jih naloži v plačilo tožeči stranki v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K točki I izreka.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavni zadevi je tožena stranka svojo odločbo oprla na drugi odstavek 12. člena ZBPP ob upoštevanju določila 24. člena ZBPP. Drugi odstavek 12. člena ZBPP določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno-varstvene dajatve. Sodišče ugotavlja, da ni sporno, da stranka z interesom ta pogoj izpolnjuje, saj tožeča stranka temu ne oporeka. Sporno pa je v tem postopku, ali stranka z interesom izpolnjuje vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožeča stranka meni, da tožena stranka ni navedla dejstev in dokazov, ki bi kazala na to, da je ta pogoj izpolnjen in da ni mogoče preveriti oziroma preizkusiti razlogov, ki so narekovali konkretno odločitev v smislu uporabe 24. člena ZBPP. Iz tožbe izhaja, da po mnenju tožene stranke ni dovolj navesti samo zakonsko dikcijo ter splošni zaključek, da so v teku izvršilni postopki, ki so bili zaradi smrti matere stranke z interesom prekinjeni in se vodijo zoper njo kot dolžnico. Očita se torej pomanjkljiva obrazložitev odločbe. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba ni tako pomanjkljiva, da se je ne bi dalo preizkusiti. Tožena stranka je navedla pravno podlago za odločitev, ki se nanaša na izpolnjevanje vsebinskega pogoja, ki mora biti podan za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedla je tudi konkretno, da so bile izvršbe, ki so se vodile zoper mater stranke z interesom, prekinjene zaradi smrti in da se sedaj vodijo zoper stranko z interesom kot novo dolžnico, ki odgovarja za zapustničine dolgove do višine podedovanega premoženja. Taka obrazložitev pa po mnenju sodišča ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno zaradi tega odločbo odpraviti. Pri tem je bistvenega pomena tudi to, da prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči ni bila zavrnjena, ampak ji je bilo ugodeno. Podatki upravnega spisa tudi potrjujejo ugotovitvi v izpodbijani odločbi, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom. Čeprav na podlagi teh podatkov ni mogoče predvideti rešitve v konkretnih izvršilnih zadevah, pa je tožena stranka pravilno ugotovila to, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pa zadostuje za ugotovitev, da je vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen. Treba je tudi upoštevati, da gre v konkretnem primeru za enostavno zadevo, v kateri je bila do izdaje odločbe udeležena ena sama stranka, pri čemer je bilo zahtevku ugodeno in zato obrazložitev v takem obsegu, kot je bila podana, zadostuje.

7Tožeča stranka lahko na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP vloži tožbo v upravnem sporu, saj ji je bila odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tudi vročena, vendar pa sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni izkazala, da bi pomanjkljivost v obrazložitvi, ki jo očita toženi stranki, vplivala na pravilnost odločitve. Stranka z interesom je v upravnem sporu pojasnila, zakaj potrebuje brezplačno pravno pomoč, tožena stranka je v obrazložitvi po mnenju sodišča v zadostni meri obrazložila svojo odločitev in se dotaknila tudi konkretnih dejstev, le da v manjši meri, kar pa je v tem primeru dopustno, ker je bilo prošnji ugodeno. Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

8Stranka z interesom zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče temu predlogu ne more ugoditi, saj skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali se postopek ustavi.