VSL sklep I Cpg 219/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CPG.219.2012Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Ker gre v obravnavanem primeru za regresni zahtevek zavarovalnice, ki ima podlago v 87. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in tako ne gre za vstop zavarovalnice v „pravice oškodovanca“, utemeljitev pristojnosti po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZPP ne pride v poštev.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in da bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Novi Gorici kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).
2Zoper sklep se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da je za odločanje v tej zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Priglaša tudi pritožbene stroške.
3Toženca na vročeno pritožbo nista odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZPP. Ker je odločilna škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja, to pa je lahko le škoda, ki je na sedežu prvotožene stranke nastala oškodovancu, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je za sojenje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
6Tožeča stranka v pritožbi navaja, da zavarovancu ni izplačala zavarovalnine, pač pa škodo, ki je njej nastala z uveljavljanjem pravic iz obveznega zavarovanja tožeče stranke. Premoženjska škoda (kot škodljiva posledica) je tožeči stranki nastala z izdatkom v obliki plačila za zdravstvene storitve, to je v Ljubljani, kjer izvršuje plačilo faktur. Nadalje še navaja, da je obveznost regresnega zavezanca predpisana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
7Sodišče kraja povzročitve škode oziroma nastanka škodljive posledice je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi za odločanje o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim zavezancem (npr. za tožbo zavarovalnice, ki je plačala odškodnino tretji osebi, proti povzročitelju škode). Ta pristojnost pride v poštev le pri regresnih zahtevkih, ki so v zvezi z odškodninskimi zahtevki in zadevajo nepogodbeno odškodninsko odgovornost. Ker gre v obravnavanem primeru za regresni zahtevek zavarovalnice, ki ima podlago v 87. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in tako ne gre za vstop zavarovalnice v „pravice oškodovanca“, utemeljitev pristojnosti po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZPP ne pride v poštev.
8Odločitev sodišča prve stopnje, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici, se kljub temu izkaže za pravilno, vendar iz drugih razlogov. Upoštevaje določilo 46. člena ZPP v zvezi z 48. in 49. členom ZPP je za odločanje v obravnavanem primeru pristojno sodišče po sedežu prvega toženca.
9Ker pritožbene navedbe tožeče stranke niso utemeljene, višje sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
10Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 7. 2012Nazaj na vrh ↑