VSC sklep I Ip 304/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da namesto dosedanjega upnika K. d.o.o. C., v izvršbo vstopi novi upnik M. - trgovina in storitve d.d.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava (druga in tretja točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Navaja, da je sodišče z vlogo z dne 1. 6. 2011 opozoril, da naj ravna skladno z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. V konkretnem primeru ne gre za prehod terjatve z javno listino, zato je sodišče zmotno uporabilo 24. člen ZIZ. Res je, da je bil upnik K. d.o.o. C. izbrisan iz sodnega registra in da je bila edini družbenik upnika družba M. d.d. N., vendar je sodišče spregledalo, da je bil upnik K. d.o.o. C. izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku. V tem sklepu je res navedeno, da obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe prevzame družbenik, to je M. d.d. N., vendar to še ne pomeni, da omenjeni družbenik vstopa v vse pravice že začetih izvršilnih ali sodnih postopkov, kot upnik na aktivni strani. Določila 343. in 444. člena ZFPPIPP določajo, da aktivni družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki izbrisane pravne osebe. V konkretnem primeru je podana odgovornost družbenikov izbrisane pravne osebe za obveznosti v smislu, da lahko upniki te terjatve uveljavljajo na podlagi določil 442. člena ZFPPIPP. Če pa se po izbrisu družbe izkaže, da je družba imela premoženje, se lahko nad tem premoženjem opravi stečajni postopek, tudi če ni bila prezadolžena. To pomeni, da se stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem opravi tudi, če izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni imela obveznosti. Značilnost pozneje najdenega premoženja izbrisane pravne osebe ima tudi terjatev ali druga premoženjska pravica, ki jo je izbrisana pravna oseba kot upnik uveljavljala v sodnem postopku, ki do njenega izbrisa še ni bil končan, kot je to v konkretnem primeru. Če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra teče sodni ali drug postopek, v katerem je izbrisana pravna oseba uveljavljala svojo terjatev ali drugo premoženjsko pravico, mora sodišče ali drug pristojni organ, ki vodi ta postopek, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo. Zato je dolžnik apeliral, da naj sodišče postopa skladno z določili ZFPPIPP, česar sodišče ni storilo. Sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek, bi moralo izdati poziv upnikom, da v roku enega meseca po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe. Če nihče od upnikov v roku enega meseca od objave poziva ne bi predlagal začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, o tem obvesti sodišče ali drug pristojni organ, ki vodi postopek, v katerem se uveljavlja terjatev ali druga premoženjska pravica izbrisane pravne osebe, sodišče pa na podlagi tega obvestila, zavrže tožbo ali predlog izbrisane pravne osebe in ustavi postopek. Dolžnik meni, da je dovolj pojasnil, katera pravna pravila je potrebno uporabiti v konkretnem primeru, zato predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi oziroma podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zaradi izbrisa dosedanjega upnika K. d.o.o. C. iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, uporabiti določbe ZFPPIPP, saj v obravnavani zadevi ne gre za prehod terjatve z javno listino na podlagi 24. člena ZIZ. Do izbrisa dosedanjega upnika je prišlo na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (425. do 429. člen ZGD-1) in ne na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe (7. poglavje ZFPPIPP), kot to zmotno trdi pritožba. K. d.o.o. kot prvotni upnik iz sodnega registra namreč ni bila izbrisana na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), temveč je bila iz sodnega registra izbrisana (brez likvidacije) na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Tega sprejmejo družbeniki družbe, kar izhaja tudi iz zgodovinskega izpisa iz sodnega/poslovnega registra (list. št. ... in ...), iz katerega je razvidno, da je sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejel edini družbenik, in sicer družba M. - d.d., na katerega je prešlo vse premoženje družbe po vpisu prenehanja družbe v sodni register.

Ker je bila družba M. - d.d. edini družbenik K. d.o.o, ki je prenehala po skrajšanem postopku po določbah ZGD-1, je izkazano pravno nasledstvo upnika glede v tem postopku izterjevane terjatve. ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče (izraženo tudi v sklepu VS RS II Ips 66/2001) ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu ZGD-1 (v zvezi s 522. členom ZGD-1), ki določa, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Torej se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj. Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje o tem, da ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra teče obravnavani izvršilni postopek, v katerem je izbrisana pravna oseba uveljavljala svojo terjatev, obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano pravno osebo, to pa bi moralo izdati poziv upnikom, da v roku enega meseca po objavi poziva predlagajo začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, ki ga predstavlja terjatev, ki se uveljavlja v tem postopku, se ob obrazloženem izkažejo za neutemeljene.

Tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da lahko v primeru, ko pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, nov upnik vstopi v izvršbo namesto novega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. S strani M. - d.d. predložen sklep Okrožnega sodišča v Celju, Srg 2010/34858, o izbrisu dosedanjega upnika iz sodnega registra, pa je javna listina, ki izkazuje prehod terjatve na družbo M. d.d. kot edinega družbenika dosedanjega upnika, zato je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno dovolilo družbi M. - d.d., da vstopi v izvršbo kot novi upnik.

Ker niso podani niti pritožbeno uveljavljani razlogi niti razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno dolžnikovo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep prvostopnega sodišča (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik mora sam kriti stroške, ki so mu nastali z vložitvijo pritožbe, ki se je izkazala za neutemeljeno, saj ti za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).