425. člen ZGD-1

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Če družbeniki vedo, da subjekt vpisa ima neporavnane obveznosti do upnikov, izjave v skladu s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 ne morejo podati, kar pomeni, da niso podani pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.

Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora je bil glede na navedeno začet zoper osebo iz 425. člena ZGD-1 in to v roku iz drugega odstavka istega člena zakona. Nanjo se glasi tudi izrek izpodbijane odločbe, zato kršitev pravil postopka v tej zvezi ni podana. Ne gre torej za situacijo, ki jo ureja 50. člen ZUP,4 saj je bil postopek davčnega inšpekcijskega nadzora začet v letu 2019, to je po prenehanju in izbrisu družbe A., d. o. o. V konkretnem primeru izdaja zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru glede na že pojasnjeno ni pomenila časovnega trenutka, v katerem bi nastopila prekluzija, ki bi tožeči stranki onemogočila podajo navedb v postopku. Zato sedemdnevni rok, ki je potekel med vročitvijo sklepa in izdajo zapisnika, v konkretnem primeru ni vplival na pravilnost odločitve. V postopku DIN mora zavezanec dokazati pravilnost svojega davčnega obračuna in ne obratno. Da je takšno razumevanje pravil o dokaznem bremenu pravilno, potrjujejo tudi določbe ZDavP-2, npr. prvi odstavek 138. člena ZDavP-2, ki določa, da mora zavezanec za davek sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje ter da je zlasti dolžan dajati podatke, predložiti poslovne

Tožeča stranka kot pravna naslednica družbe, izbrisane po skrajšanem postopku, torej v skladu 425. člen ZGD-11 odgovarja za morebitne neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Ker se odmerjena davčna obveznost nanaša na leto 2017, ko je bila izvedena oddelitev finančne naložbe, oziroma so bile knjižene dolgoročne finančne obveznosti do družb v skupini, gre torej za obveznosti, ki bi jih morala pred izbrisom izpolniti družba A., d. o. o. Sodna praksa Vrhovnega sodišča restriktivno razlaga pojem zamude pri predložitvi novih dokazov. Po stališču sodne prakse mora namreč stranka imeti realno možnost, da se izjavi o vseh relevantnih vidikih, pomembnih za izdajo odločbe. To pomeni, da mora biti davčni zavezanec seznanjen oceno davčnega organa, ali je do izdaje zapisnika uspel dokazati dejstva, za katera nosi dokazno breme oziroma mora imeti možnost, da v pripombah na zapisnik te ugotovitve izpodbija z novimi dejstvi in dokazi. Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude sploh ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov.

Ni bistveno, kdaj je za izbrisano družbo nastala obveznost plačila DDV in DDPO, temveč je treba upoštevati pravno podlago nastanka tožnikove obveznosti, torej kdaj je nastala terjatev iz naslova odgovornosti tožnika za obveznosti izbrisane družbe. Določilo 408. člena ZFPPIPP namreč posebej govori o terjatvah do (stečajnega) dolžnika, ki so nastale do trenutka postopka osebnega stečaja, zato ga je treba po presoji sodišča razlagati tako, da odpust učinkuje na terjatve, pri katerih je bil stečajni dolžnik do trenutka začetka postopka osebnega stečaja v položaju dolžnika. Sporne obveznosti so bile v premoženjski sferi izbrisane družbe vse do njenega prenehanja, do takrat pa tožnik kot njen družbenik v skladu z izrecnim določilom 472. člena ZGD-1 zanje ni bil odgovoren.

Prvotni upnik – družba z omejeno odgovornostjo je bil kot pravna oseba izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pa mora sprejeti družbenik, v konkretnem primeru je to A. A. V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku pride do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v konkretnem primeru edinega družbenika A. A., zato se z njim kot prevzemnikom terjatve iz predmetnega postopka nadaljuje postopek po prvem odstavku 208. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZIZ. Dolžnica je bila opozorjena, da lahko izpodbija sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ oziroma iz razloga, da terjatev ni prešla na upnika. Dolžnica je v ugovoru navajala le, da je terjatev neupravičena in nezakonita, kar pomeni, da ugovor ni vseboval trditev v zvezi s prehodom same terjatve.

Tožnik ni navedel, na kakšen način je zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da zavrženje tožbe šele po prejemu odgovora na tožbo, in ne že v fazi predhodnega preizkusa tožbe, ni vplivalo na pravilnost odločitve, da jo je treba zavreči.

Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati. V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo ose

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sklep družbenikov toženke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje toženke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema toženka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana (izjava o tem je bila dana šele 30. 6. 2020). Sodišče prve stopnje je upoštevaje, da je bila tožnica s toženko v delovnem razmerju 8 let; da je tožnica maja 2021 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta; povprečne možnosti tožnice za novo zaposlitev (po poklicu je trgovka, stara je 54 let); način prenehanja pogodbe o zaposlitvi s toženko; da je bila tožnica po prenehanju delovnega razmerja s toženko prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer je šest mesecev prejemala nadomestilo za brezposelnost; priznanje delovnega razmerja za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v trajanju 10 mesecev in pol; tožnici odmerilo previsoko denarno povračilo (prim. sodbe VS RS VIII Ips 104/2017, VIII Ips 22/2016, VIII Ips 237

Pooblastilo (vseh etažnih lastnikov) notarju za vložitev predloga tedaj, ko je priložene listine (ponovno vseh etažnih lastnikov) moral pretvoriti v elektronsko obliko in jih vložiti na sodišče za vpis v sodni register, izhaja iz drugega odstavka 24. člena ZSReg v zvezi s tretjim odstavkom 28.a člena ZSReg.

V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.

V zvezi z uvedbo in izvedbo postopka prenehanja delodajalca po skrajšanem postopku je sodišče pravilno ugotovilo, da morajo biti izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, tj. da morajo biti med drugim urejena vsa razmerja z delavci. Pravilna je ugotovitev, da sklep družbenikov tožene stranke z dne 1. 6. 2020 ni bil zakonita podlaga za prenehanje tožene stranke po skrajšanem postopku, saj ni ustrezal pogojem po prvem odstavku 425. člena ZGD-1, ker v času njegovega sprejema tožena stranka ni imela urejenih razmerij s svojimi delavci, obveznosti do njih namreč še niso bile poplačane, prav tako izjava o tem v sklepu niti ni bila vsebovana.

Dolžnik je bil izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa sta prevzela družbenika. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije skladno s 522. členom ZGD-1 v zvezi z določbami 425. do 429. člena ZGD-1. Pri tem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja (sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejmejo družbeniki družbe) in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki.

Po presoji sodišča je, glede na določbo 425. člena ZGD-1 in glede na podano izjavo tožnice z dne 11. 11. 2013, s katero prevzema obveznost plačila morebitnih ostalih obveznosti družbe A. d.o.o., za poplačilo takšne obveznosti družbe zavezana tožnica sama kot družbenica družbe A. d.o.o. in za poplačilo teh obveznosti jamči s svojim celotnim premoženjem. Iz listin upravnega spisa in dokazil, ki jih je v davčnem postopku predložila tožnica, ne izhaja, da bi tožnica kot družbenica družbe A. d.o.o. po prenehanju te družbe po skrajšanem postopku poravnala kakršnekoli obveznosti te družbe upnikom družbe A. d.o.o., saj je, glede na predhodno navedeno, po prenehanju družbe obveznost poplačila dolgov predmetne družbe prešla na tožnico, kot edino družbenico te družbe.

Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba imeti ves čas pred očmi, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Prav zaradi tega mora upnik v registrskem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor (oziroma pritožba) utemeljen (na primer, da ima družba dolgove), temveč tudi, da bi bili z izbrisom družbe iz registra oškodovani upniki (ker so na primer družbeniki, ki so prevzeli dolgove družbe, insolventni, brez premoženja, ipd.).

Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.

ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.

Stališče sodišča prve stopnje, da prvotna tožnica, ki je bila kot družba z omejeno odgovornostjo izbrisana po skrajšanem postopku, nima pravnega naslednika in da gre zato za neodpravljivo napako tožbe, je zmotno. Iz obsežne sodne prakse izhaja, da pride v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku do singularnega pravnega nasledstva s strani družbenikov oziroma v obravnavanem primeru edine družbenice, zato se z njo kot prevzemnico terjatve iz predmetne pravde nadaljuje postopek na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP. Utrjeno stališče sodne prakse je, da družbeniki v takšnih primerih res niso univerzalni pravni nasledniki, so pa singularni, prvi odstavek 208. člena ZPP pa govori le o pravnem nasledstvu in nadaljevanja postopka ne pogojuje s prevzemom s strani univerzalnega pravnega naslednika.

Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije). Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.

V obravnavanem primeru je tako odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve ustreznosti skupščinskega sklepa subjekta vpisa o prenehanju po skrajšanem postopku oziroma resničnosti izjave o poplačanih obveznostih družbe, rešitev predhodnega vprašanja pa je odvisna od dejstva, ki je med udeležencema registrskega postopka sporno - ali ima subjekt vpisa neporavnano obveznost do upnika.