444. člen ZFPPIPP

Posebna ureditev iz 444. člena ZFPPIPP omogoča uveljavljanje terjatve oziroma druge premoženjske pravice izbrisane pravne osebe tudi po njenem prenehanju, vendar le prek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem. Ker tak stečajni postopek ni bil začet, tožeča stranka pa zaradi prenehanja nima več sposobnosti biti stranka, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.

Postopek se s singularnim pravnim naslednikom nadaljuje takrat, kadar je singularno pravno nasledstvo v zvezi s prenehanjem pravdne stranke. V primerih ko pride med pravdo do odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, materialnopravno nasledstvo lahko pripelje do procesnega samo, če v to privolita obe stranki.

Po določilu 444. člena v času izbrisa družbe veljavnega ZFPPIPP ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbeniki ne pridobijo aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka. Upniki likvidirane družbe lahko predlagajo začetek stečajnega postopka, če tega ne storijo, pa sodišče tožbo zavrže (četrti in peti odstavek citiranega člena). To možnost bi na podlagi določila 2. alinee 2. točke tretjega odstavka 443. člena istega zakona imel tudi pritožnik, vendar le, če bi zatrjeval, da vtoževana terjatev pomeni najdeno premoženje v smislu prvega odstavka 443. člena ZFPPIPP. Ker tega pritožnik ni trdil v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi ni navedel, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

V petem odstavku 444. člena ZFPPIPP je določeno, kako naj ravna sodišče, če se v teku postopka pravna oseba izbriše iz sodnega registra in če noben od upnikov ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe. Ni pa posebne določbe, ki bi določala, kako naj pritožbeno sodišče postopa s pritožbo, če je bila izdana prvostopenjska sodba, ko je nasprotnica pritožnice še obstajala, in je bila izbrisana šele po izdaji prvostopenjske sodbe. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je v petem odstavku 444. člena ZFPPIPP zapisano splošno pravilo, kakšen mora biti izid sodnega postopka, če se v teku postopka pravna oseba izbriše iz sodnega registra in če noben od upnikov ne predlaga začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe. Iz besedila prvega in petega odstavka 444. člena ZFPPIPP je mogoče tudi sklepati, da mora sodišče paziti na obstoj pravne osebe in pravne posledice izbrisa po uradni dolžnosti. Prvotna tožeča stranka je uveljavljala denarne terjatve. Te so deljive (arg. e drugi odstavek 285. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 393. člena OZ). Če ne bi tožnici pojasnili načina delitve terjatev in temu prilagodil

Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga. Pred izbrisom iz sodnega registra je tožeča stranka pridobila pravnomočen nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ne glede na neuspeh tožene stranke v revizijskem postopku, pridobljeni nalog za izpraznitev poslovnih prostorov ne more predstavljati terjatve ali premoženja, nad katerim bi bil možen stečajni postopek po določbah 444. člena ZFPPIPP. Tožena stranka zato za revizijo nima (več) pravnega interesa.

Vrednost spornega predmeta pri eventualni kumulaciji se ugotovi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Aktivni družbeniki izbrisane družbe niso aktivno procesno legitimirani za vlaganje tožb za uveljavljanje terjatev izbrisane pravne osebe niti v svojo korist niti v korist izbrisane družbe. Iz odločbe 443. člena ZFPPIPP namreč jasno izhaja, da pozneje najdeno premoženje izbrisane družbe (kamor spadajo tudi terjatve izbrisane pravne osebe) ne pripade avtomatično bivšim družbenikom izbrisane pravne osebe, ampak se nad njimi izvede stečajni postopek oziroma likvidacija. Procesno legitimacijo za izterjavo terjatve zoper toženko bi ob predpostavki začetega stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem namreč imel stečajni upravitelj (245. člen in 2. točka prvega odstavka 320. člena, oba v zvezi z drugim odstavkom 443. člena ZFPPIPP).

Prenehanja družbe po volji družbenikov (četudi brez likvidacije) je pravilno ločiti od prisilnega prenehanja brez likvidacije na podlagi odločitve sodišča. Le v slednjem primeru mora izvršilno sodišče postopati po 444. in 444.a členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaradi morebitne izvedbe stečajnega postopka nad premoženjem družbe, ki je prisilno prenehala. V primeru prenehanja družbe po volji družbenikov, kjer so pravni nasledniki (družbeniki) znani, pa postopa izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in povabi pravne naslednike, da prevzamejo postopek.

Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.

Tožniku kot davčnemu dolžniku za dolgove izbrisane družbe je bil prvi sklep o izvršbi izdan dne 26. 9. 2012. Tožnik se je zoper omenjeni sklep pritožil, prvostopni davčni organ pa je z uporabo 243. člena ZUP pritožbi tožnika sam delno ugodil ter mu izdal nov (izpodbijani) sklep za nižji dolgovani znesek. Z navedenim dejstvom se je udejanjila možnost novega dolžnika, da lahko o razlogih, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj, odloča davčni organ prve stopnje. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 357/03, ni nujno, da bi bila kontradiktornost zagotovljena že pred izdajo odločbe. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Slednjemu pa po mnenju sodišča ustreza uporaba instituta iz 243. člena ZUP, ki je bil v konkretnem primeru tudi uporabljen.

Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.

Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (primerjaj na primer odločbo VS RS sklep III Ips 67/2015) jasno izhaja, da ZFPPIPP ne ureja udeležbe družbenikov izbrisane družbe na njenem premoženju, spričo česar je treba zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.

Po izrecni določbi drugega odstavka 374. člena ZPP revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsebinsko to pomeni, da ima pravico do revizije le tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je revizija utemeljena, to prineslo konkretno in neposredno korist. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, nihče od upnikov pa ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, toženci z odločitvijo revizijskega sodišča v nobenem primeru ne bi mogli doseči izboljšanja svojega pravnega položaja. To pomeni, da za revizijo nimajo več pravnega interesa in je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije pravilna.

Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.

Tožeča stranka je torej bila izbrisana iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP po izdaji izpodbijane sodbe prve stopnje in po vložitvi (predložene) pritožbe tožeče stranke. Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem (ali drugem postopku), in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, pa ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe.

Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih ustanoviteljev, članov. Pravna oseba nastopa v pravnem prometu neodvisno od svojih članov in ima tudi zahtevke, ki pripadajo njej in ne članom. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih ustanoviteljev, članov. Ker družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe z omejeno odgovornostjo niso njeni univerzalni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati.

Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Terjatev (ali druga premoženjska pravica), ki jo je izbrisana pravna oseba (kot upnik) uveljavljala v sodnem postopku, in ki do njenega izbrisa še ni bil končan, ima značilnost najdenega premoženja izbrisane pravne osebe. Ker v enomesečnem roku po objavi poziva upnikom nihče izmed njih ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe, je pritožbo tožeče stranke treba zavreči.

V pritožbi tožeča stranka navaja, da ima še vedno pravni interes za tožbene zahtevke, saj ima predvsem pravico do vračila zneska, ki ga je plačala na podlagi neveljavno sklenjene pogodbe. Iz te pritožbene navedbe izhaja prepričanje tožnika, da mu toženec dolguje vtoževani znesek iz naslova kupnine za poslovni delež. Ker pa je zahtevek na plačilo denarnega zneska tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljeval z navedbami, da je toženec po podpisu Pogodbe z računa družbe dvignil 500.000,00 SIT, omenjene pritožbene navedbe pomenijo spremembo tožbe v pritožbenem postopku. S spremembo trditvene podlage v pritožbenem postopku pa pritožnik ne more izpodbiti presoje sodišča prve stopnje, da tožnik kot družbenik M., d.o.o. (niti po izbrisu te družbe iz sodnega registra) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov izbrisane družbe proti svojemu dolžniku.

Ob dejstvu, da gradnja ni bila končana v desetih mesecih od pričetka del ter ob dejstvu, da je tožnik tudi po izteku tega časa opravljal dela za toženca, je za presojo, ali je obstajala pogodbena podlaga za opravljanje nadzora, odločilno vprašanje, ali so bili podani objektivni razlogi v smislu drugega odstavka 2. člena Pogodbe. V primeru pritrdilnega odgovora tudi po izteku desetih mesecev od začetka del, pravno podlago za opravljanje nadzora in s tem pravno podlago za plačilo takšnih storitev predstavlja že sama Pogodba. Posebnih ustnih dogovorov tožniku v tem primeru niti ni potrebno dokazovati.

V skladu z drugim odstavkom 52. člena ZFPPIPP je za odločanje v postopku zaradi insolventnosti nad pravno osebo pristojno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež; v postopku zaradi uveljavljanja terjatve izbrisane pravne osebe pa sodišče, na območju katerega je imel insolventni dolžnik ob izbrisu svoj sedež.