VSRS Sklep II DoR 264/2011

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke.

1Prvi in drugi tožnik vlagata predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je zavrnilo njuno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim je bil zavrnjen njun zahtevek zoper toženo stranko. Navajata, da gre za očitno napačno in arbitrarno odločitev v nasprotju z 22. členom Ustave RS, saj je sodišče druge stopnje uporabilo drugačno materialnopravno podlago, obenem pa zapisalo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Določbi tretjega in četrtega člena Zakona o igrah na sreči (v nadaljevanju ZIS) nista prepovedovali zasebnega kapitala v podjetjih, ki so se ukvarjala z igrami na srečo. Kot pomembna pravna vprašanja, glede katerih naj se revizija dopusti, izpostavljata vprašanje ničnosti pogodbe o vložitvi trajne vloge v kapital podjetja, ki se (med drugim) ukvarja z dejavnostjo posebnih iger na srečo, in v primeru ničnosti vprašanje revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke za vrnitev danega; vprašanje aktivne legitimacije za uveljavljanje zahtevkov iz naslova odškodovanja družbene lastnine; vprašanje pobota terjatev tožeče stranke iz delovnopravnega razmerja z drugimi terjatvami toženke, čeprav tožeča stranka soglasja za pobot ni podala; vprašanje narave vpisa preoblikovanja družbe in družbenikov – imetnikov kapitalskih deležev v sodni register ter načela dobre vere in zaupanja v sodni register; ter vprašanje, ali je sklep o stroških izvedenca, izdan med postopkom, taka sodna odločba, s katero je pravnomočno končan postopek.

2Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) so podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo. Glede preostalih vprašanj pa pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, saj o nekaterih vprašanjih že obstoji praksa Vrhovnega sodišča (npr. II Ips 104/2011, pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 15. 12. 1998). V zvezi z določenimi vprašanji predlagatelja nista obrazložila, kako bi rešitev vprašanja lahko vplivala na drugačno odločitev, oziroma ustreznih vprašanj niti nista postavila, pač pa sta le navrgla trditve o kršitvah procesnega in materialnega prava, pri čemer njuni očitki delno segajo celo na področje dejanskega stanja.