2. člen ZIS

Zmotno je materialno pravno naziranje pritožnika, da bi za vplačevanje lističev na prodajnih mestih morali imeti igralci na voljo pravila v fizični obliki. V sedanjem času in ob sedanjem obsegu pravil ni mogoče pričakovati, da bi za vse igre na srečo bila pravila v fizični obliki. Dostopnost pravil je zadostna, če so objavljena na terminalih na prodajnih mestih in jih prodajalec na željo vplačnika tudi pokaže. Organizator iger na srečo je objavljal pravila igre na svoji spletni strani in na terminalu računalnikov na prodajnih mestih. Ker se tožnik ni pozanimal za pravila igre, ne more trditi, da pravila niso bila obljavljena na ustrezen način, ker jih ni dobil v fizični obliki.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.

Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.

Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.

Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanje terjatve tožeče stranke.

Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.

Ugoditev predlogu v obsegu iz izreka odločbe.

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke ter zastaranja terjatve tožene stranke.

v zadevi II Ips 104/2011 je VS že zavzelo stališče, da je nično povečanje sredstev trajne vloge iz naslova nezakonite razdelitve dobička, ker je bilo zaradi odsotnosti samopravnega sporazuma v nasprotju z omejitvami iz določb 2. člena in 51. člena tedaj veljavnega Zakona o igrah na srečo. Predlagatelj mora v predlogu za dopustitev revizije poleg tega, da gre za pomembno pravno vprašanje, izkazati tudi, da bo imel odgovor na to vprašanje vpliv na izboljšanje njegovega položaja v pravdi. Tožnik pa pri vprašanju, ali za vračilo vloženega denarja velja revalorizacija in obrestovanje po petem odstavku 8. člena ZLPPOD (R + 8%), tega ni izkazal.

V položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena. Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.

Bistveno je, da so obiskovalci igralnice z vstopninskimi žetoni lahko enakopravno sodelovali v igri, zato je treba v smislu navedene določbe 2. člena ZIS šteti, da so z njimi plačali igro pri igralni mizi, to pa pomeni, da imajo vstopninski žetoni pri igri enak učinek kot vrednostni žetoni. Pritožbeno sodišče zato meni, da je sodišče prve stopnje ob takšni naravi vstopninskih žetonov pravilno presodilo, da izključitev teh žetonov iz obračunov po posameznih igralnih mizah in po posameznih igrah pomeni kršitev 106. člena ZIS, s tem pa je podana tudi podlaga za izdajo odločbe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti na podlagi 4. odstavka 107. člena ZIS.

Razporeditev dobička na bruto plače delavcev je dopustna, če jo določa interni akt pravne osebe.

Tožena stranka se sicer sklicuje na 10. člen ZIS, vendar se v svoji obrazložitvi ni opredelila do tega, ali tožnik prireja klasično igro na srečo in se pri tem, če že šteje, da tožnik prireja klasično igro na srečo, ni opredelila za kakšno vrsto klasične igre na srečo gre pri tožniku, ko organizira TV kviz. Kolikor bo tožena stranka zaključila katero (klasično) igro na srečo prireja tožnik, bo lahko ugotovila ali si je tožnik za takšen kviz dolžan pridobiti dovoljenje ali ne.

Vsakršne žetone, ki dajajo pravico do iger, je treba šteti kot osnovo za izračun in plačilo prometnega davka in posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.

Za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo po 2. odst. 2. člena in 3. odst. 4. člena ZIS služba družbenega knjigovodstva ni pristojna. Določbe 3. odst. 4. čl. ZIS ni mogoče razlagati tako, da lahko prirejajo posebne igre na srečo samo organizacije v družbeni lastnini.