337. člen ZOR

Po cesiji ima prevzemnica nasproti dolžniku enake pravice, kot so jih imeli do odstopa terjatev nasproti njemu odstopniki (prvi odstavek 440. člena ZOR). Na vsebino obveznosti dolžnice pa ni vplival niti nadaljnji odstop terjatev toženi stranki. Čeprav so bile terjatve več deviznih varčevalcev odstopljene isti osebi, so ohranile samostojno naravo. Gre za samostojne terjatve z različnimi datumi zapadlosti, različno obrestno mero, … Iz navedb tožene stranke in tudi iz dokumentov, ki izkazujejo prenos terjatev, ni mogoče ugotoviti, katere konkretne terjatve so bile prenesene na Republiko Hrvaško in katere na toženo stranko, zaradi česar je stališče izpodbijane sodbe o neizpolnjenosti pogojev za pobot utemeljeno. Upnik je od vložitve zahtevka za plačilo zapadlih neplačanih obresti upravičen do plačila procesnih obresti. Istočasno, če glavnica še ni bila plačana, pa je upravičen do obresti od glavne terjatve po takšni obrestni meri, po kakršni so te tekle do vložitve omenjenega zahtevka. Tožeči stranki namreč z vložitvijo zahtevka ni prenehalo obrestovanje glavne terjatve po tisti (pogodbeno dogovorjeni) obrestni meri (zamudnih obresti), po kateri se je ta obrestovala do trenut

Za pravni učinek toženčeve pobotne izjave zadostuje že sama izjava, ne da bi bilo potrebno soglasje tožeče stranke. Za učinek pobotne izjave tudi ni potreben izkaz sprovedbe pobota v toženčevih poslovnih knjigah.

Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanje terjatve tožeče stranke.

Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.

Ugoditev predlogu v obsegu iz izreka odločbe.

Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke ter zastaranja terjatve tožene stranke.

Zaradi odprave slabšega položaja dolžnika, ki ni z ničemer pripomogel k temu, da pride v slabši položaj od položaja, ki bi ga imel, če bi prišlo do spremembe upnika, je zakonodajalec v drugem odstavku 340. člena ZOR določil, da je za možnost pobotanja odločilno, da tudi terjatev dolžnika dospe pred ali najpozneje istočasno z dospelostjo odstopljene terjatve. Ker je tožena stranka podala tožeči stranki izjavo o pobotu s terjatvami, ki jih je imela do odstopnika, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru te izjave presojati, ali je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala.

Stečajni dolžnik je s pogodbo o prodaji denarne terjatve odstopil tožnici svojo terjatev do toženke (cesija), zato lahko toženka proti tožnici uveljavlja ugovore, ki jih ima proti njej in tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku, ki se nanašajo na obstoj terjatve, torej tudi ugovor ugasle terjatve (prenehanje terjatve s pobotom). Sklep stečajnega senata v razmerju do toženke, ki ni bila stranka stečajnega postopka, nima materialno pravnih učinkov.

Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine. Kasnejše predlaganje spornega dokaza je posledica (tudi) procesne pasivnosti prvostopnega sodišča, torej pravdne dinamike, ki ne more biti v škodo toženih strank. Zato je v spornem primeru bilo treba v korist toženih strank uporabiti določbo 2. odst. 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Izkazani so torej opravičljivi razlogi za kasneje predlagan dokaz z izvedencem. Posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. Ali drugače povedano: terjatvi si stopita nasproti in prenehata do višine nižje na dan zapadlosti kasnejše terjatve, kar pomeni, da tedaj nehajo teči zamudne obresti prej zapadle terjatve, zamudne obresti od kasneje zapadle terjatve pa niti ne začnejo teči.

Zaradi izpolnitvene zamude se kupnina ne zmanjša avtomatično. Terjatev iz naslova kupnine po prodajni pogodbi je samostojna terjatev, ki preneha oziroma delno preneha z izpolnitvijo ali v drugih z zakonom določenih primerih. Enako velja za terjatev iz naslova pogodbene kazni. Dve vzajemni, istovrstni, zapadli in iztožljivi terjatvi lahko prenehata s pobotom, vendar do pobotanja ne pride avtomatično, ampak je potrebna pobotna izjava.

Pogoji za pobot so nastali šele, ko je v pobot uveljavljena terjatev že zastarala, zato do pobota ni moglo priti. Prekinitev zapuščinskega postopka nima za posledico pretrganje zastaranja, saj s prekinitvijo postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja in ne zastaralni rok, kot zmotno meni pritožba. Za razliko od večine odplačnih poslov, ki so komutativni, saj je že v času sklenitve pravnega posla določena oziroma določljiva vrednost nasprotnih terjatev, so pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, aleatorne. Pri tovrstnih pogodbah je po volji pogodbenih strank izključena uporaba obligacijskih institutov enakovrednosti dajatev in neupravičene pridobitve.

Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, pobot sploh ni bil opravljen. Zato sodišči prve in druge stopnje niti nista mogli kršiti nanj nanašajočih se določb 336. in 337. člena ZOR, kot uveljavlja revizija.

Pri procesnem pobotanju pride do pobota s sodbo, z odločbo o obstoju v pobot ugovarjane terjatve, vendar se tudi v tem primeru šteje, da posledice pobota učinkujejo za nazaj, ko so stekli pogoji za pobotanje, to je takrat, ko sta se srečali terjatvi tožeče in tožene stranke, kar je praviloma dan zapadlosti kasnejše obveznosti. Posledica pobota je, da prenehata pobotani obveznosti, do višine nižje od njiju, pri čemer takrat nehajo teči zamudne obresti. Pri pobotu je treba upoštevati celotne terjatve, tako glavnico kot zakonske zamudne obresti.

Tožena stranka je tekom pravdnega postopka vztrajala pri trditvi, da ji je bil denarni znesek izročen v last (za poplačilo terjatve), na ugovor procesnega pobotanja pa se je prvič sklicevala šele v pritožbi (torej prepozno - tretji odstavek 337. člena ZPP).

Posledice pobotanja učinkujejo za nazaj, ko so se stekli pogoji za pobotanje. To je takrat, ko sta se terjatvi tožeče in tožene stranke srečali, kar praviloma pomeni dan zapadlosti kasnejše obveznosti.

Ker je pri pobotanju v pravdi potrebno upoštevati splošna pravila obligacijskega prava, se pobotanje ugotovljene terjatve s terjatvijo, uveljavljano v pobot, opravi na dan, ko sta si terjatvi stali nasproti.

Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient.

v obravnavani zadevi niso podani pogoji za prepovedan (prikrit) komisorni dogovor, saj sporni objekt s spornim poslom ni bil dan v zastavo, niti ni bil nikdar v lasti tožeče stranke (niti ni bila ta stranka imetnica obligacijskega zahtevka za prenos lastninske pravice), zato si tožena stranka v razmerju do tožeče stranke sploh ni mogla izgovoriti pravice, da si bo objekt prilastila, če posojilna terjatev ob zapadlosti ne bo plačana.

Če škode ni mogoče reparirati z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, jo nadomesti denarna odškodnina. Odškodninska obveznost se spremeni v denarno obveznost. Glede na določbo 186. člena ZOR, je torej tožnik upravičen do zamudnih obresti, vendar od postavitve denarnega zahtevka. Škoda se je takrat spremenila v denarno škodo in (šele) od takrat je zato toženka v zamudi. Ustavno odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, potrebno pri odločanju o teku obresti po 1.1.2002 upoštevati veljavno zakonodajo ne glede na to, da je obligacijsko razmerje, iz katerega izvirajo zamudne obresti, nastalo pred uveljavitvijo.