4. člen ZZPLP
Pravne osebe iz 1. člena tega zakona ne smejo izplačevati dividend oziroma dobička ali na kakršenkoli drug način omogočati pridobivanje premoženjske koristi.
- VSRS Sodba II Ips 391/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno. Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala. Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za po
- VSRS Sklep II DoR 408/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.
- VSRS Sklep II DoR 264/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanje terjatve tožeče stranke.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 4. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 391/2011Vrhovno sodišče RS · 19. 4. 2012
Stališče, da je bil tožnik imetnik kapitalskega deleža, je glede na določbe ZLPPOD pravilno. Neutemeljeno je revidentkino dojemanje s sprejemom ZZPLP nastale ureditve kot (zunanje) okoliščine, ki je privedla do zadržanja zastaranja. Upoštevati je treba, da se je s sprejetjem navedenega zakona zasledoval namen ravno preprečitve zmanjšanja premoženja igralnic oziroma njegova obremenitev, z dnevom uveljavitve ZZPLP pa je bilo tudi izrecno prepovedano izplačevanje dividend oziroma delitev dobička (4. člen); ni pa bilo toženki z uveljavitvijo tega zakona prepovedano (onemogočeno) vlaganje tožb zoper delavce za vračilo nezakonito izplačanega dobička. Namen ZZPLP je bil v preprečitvi oškodovanja družbene lastnine, dokler se igralnice niso preoblikovale. Družba z uveljavitvijo zahtevkov do delavcev svojega premoženja ne bi zmanjšala, ampak kvečjemu povečala. Tožnikova terjatev je zapadla 9. 2. 2000 in bi zastarala 10. 2. 2005, toženkina (v pobot ugovarjana) terjatev pa je zapadla 18. 6. 1994 in je zastarala 19. 6. 1999. Ker se po določbi 339. člena za obravnavani primer še upoštevnega ZOR lahko dolg pobota z zastarano terjatvijo le, če takrat, ko so se stekli pogoji za po
- VSRS Sklep II DoR 408/2011Vrhovno sodišče RS · 23. 2. 2012
Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.
- VSRS Sklep II DoR 264/2011Vrhovno sodišče RS · 19. 1. 2012
Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanje terjatve tožeče stranke.
- VSRS Sklep II DoR 199/2011Vrhovno sodišče RS · 8. 9. 2011
Ugoditev predlogu v obsegu, kot je razviden iz izreka odločbe.
- VSRS Sklep II DoR 119/2011Vrhovno sodišče RS · 8. 9. 2011
Ugoditev predlogu v obsegu iz izreka odločbe.
- VSRS Sklep II DoR 197/2011Vrhovno sodišče RS · 8. 9. 2011
Revizija se dopusti glede vprašanja revalorizacije in obrestovanja terjatve tožeče stranke ter zastaranja terjatve tožene stranke.