VSC sklep Prp 80/2011

Pritožbi storilke prekrška se ugodi in se izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se ugovoru storilke zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora ugodi in se sklep o določitvi uklonilnega zapora Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. PRuz 423/2010 z dne 25. 10. 2010 razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilkin ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora z dne 25. 10. 2010 in storilko zavezalo k plačilu sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilka prekrška, ki v pritožbi navaja, da do neplačila globe ni prišlo po njeni krivdi, temveč po krivdi države, ki ji je prepovedala opravljati javno gospodarsko službo – dimnikarstvo. Sicer bi morala na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS že dobiti odločbo od RS za izvajanje te gospodarske javne službe na območju Občine Žalec, vendar odločbe še vedno ni prejela. Zaradi tega je morala razglasiti osebni stečaj, ki teče pod opr. št. St 264/2010. Globo je pripravljena plačati, vendar bo to mogoče šele takrat, ko ji bo država izdala odločbo in bo lahko že začeti osebni stečaj preklicala. Ker se ne izmika plačilu globe, je določitev uklonilnega zapora nepravilna, saj je na plačilno nezmožnost vplival ukrep države, ki je kriva za nastalo situacijo. Prvostopenjsko sodišče je izpodbijani sklep izdalo, ne da bi jo pozvalo k predložitvi dokazov o slabem premoženjskem stanju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o prekrških (ZP-1) v 19. čl. določa, da storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, se prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor, o čemer odloči sodišče. Sodišče določi uklonilni zapor s sklepom, zoper katerega sklep je dovoljen pisni ugovor (II. odst. 202. b čl. ZP-1), o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu (III. odst. 202. b čl. ZP-1). Ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora mora vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja (IV. odst. 202. b čl. ZP-1). Po VI. odst. 202. b čl. ZP-1 sodišče opravi poizvedbe o navedbah v ugovoru zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi. Iz citiranega je razvidno, da je sklep o določitvi uklonilnega zapora možno izpodbijati, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njegovo izdajo (če je o prekršku bilo odločeno s plačilnim nalogom, če odločba ali sodba o prekršku še ni pravnomočna ali izvršljiva, če je storilec globo že poravnal) ali da določitev uklonilnega zapora ne bi dosegla namena tj. prisiliti plačilno sposobnega storilca k plačilu globe, ker storilec globe kljub določitvi in izvršitvi uklonilnega zapora zaradi svojega premoženjskega stanja ne bo mogel plačati.

Ker gre za postopek, katerega namen je prisiliti storilca k plačilu globe in s tem doseči izpolnitev storilčeve obveznosti po pravnomočni sodbi ali odločbi o prekršku, se od storilca v postopku določitve uklonilnega zapora zahteva večja aktivnost in je v skladu s IV. odst. 202. b čl. ZP-1 storilec dolžan k ugovoru priložiti tudi dokaze za dejstva, ki jih zatrjuje v ugovoru, sodišče pa pred izdajo odločitve o ugovoru ni dolžno pozivati storilca k naknadni predložitvi dokazov. Zato pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče storilke pred izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora ni pozvalo k predložitvi dokazov, ni podana. Vendar pa je po drugi strani sodišče po VI. odst. 202. b čl. ZP-1 dolžno opraviti poizvedbe po uradni dolžnosti.

V predmetnem postopku je storilka v ugovoru zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora navajala povsem enaka dejstva kot v pritožbi. Kot bistveno je namreč navajala, da je plačilno nesposobna in da je morala razglasiti osebni stečaj, ki se vodi pod opr. št. St 264/2010. Za svoje navedbe storilka ni predložila nobenih dokazov, vendar iz uradnih evidenc, ki so javno dostopne preko spletnega portala Agencije za javnopravne storitve in evidence (AJPES) in bi jih lahko preverilo tudi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, izhaja, da so storilkine navedbe resnične in da je storilka od 30. 7. 2010 dalje v osebnem stečaju. V skladu s 224. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je ena izmed pravnih posledic uvedenega osebnega stečaja, da je storilkino premoženje, ki ga je imela ob uvedbi stečaja postalo del stečajne mase, v katero spada premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu z ZFPPIPP nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka, po 389. čl. ZFPPIPP pa tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku, ter premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja

1 „224. člen (stečajna masa)(1) Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.(2) V stečajno maso spadajo:1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka,2. vse premoženje, doseženo z:– unovčenjem stečajne mase,– upravljanjem stečajne mase in– izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter3. premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.389. člen(posebna pravila o stečajni masi)(1) V stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena tega zakona spadajo tudi:1. plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku,2. premoženje, ki ga stečajni dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja.(2) Iz stečajne mase so v postopku osebnega stečaja izvzeti:1. predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in2. prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ.(3) Prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso razen zneska, ki je enak: 1. višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, in 2. če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi: višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.(4) Za omejitev zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, se smiselno uporabljata tudi drugi in tretji odstavek 102. člena ZIZ.

. V stečajno maso spadajo torej tudi prejemki na podlagi plače, nadomestila plače, odškodnine zaradi izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih spadajo v stečajno maso razen zneska, ki je enak višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost in če stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, tudi v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči (čl. 389/III ZFPPIPP). Iz določb II. odst. 245. čl. ZFPPIPP, II. odst. 320. čl. ZFPPIPP in II. odst. 322. čl. ZFPPIPP

2„Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena tega zakona.“ (II. odst. 245. čl. ZFPPIPP). „Upravitelj mora začeti opravljati dejanja za unovčenje stečajne mase takoj po pripravi svojega otvoritvenega poročila in jih opravljati v rokih, določenih v načrtu poteka stečajnega postopka.“ (II. odst. 320. čl. ZFPPIPP). „Za vsak posel upravljanja stečajne mase mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča.“ (II. odst. 322. čl. ZFPPIP). „Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: – najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, – odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, – se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.“ (I. odst. 386. čl. ZFPPIPP).

izhaja, da s stečajno maso upravlja stečajni upravitelj v soglasju s sodiščem, medtem ko je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika v skladu s I. odst. 386. čl. ZFPPIPP omejena. Storilka torej od 30. 7. 2010 nima več pooblastila upravljati s svojim premoženjem in ima lahko do tega dne dalje največ dohodek, ki ustreza višini minimalne neto plače z morebitnim povišanjem za vzdrževane družinske člane v višini, ki bi ji za takšnega člana pripadala po zakonu, ki ureja dodelitev denarne socialne pomoči. To pomeni, da lahko storilka od uvedbe stečaja dalje razpolaga le z dohodkom, ki po predpisih o socialnem varstvu zadošča za golo preživetje.

Upoštevajoč navedeno je zaključek prvostopenjskega sodišča, da okoliščine, na katere se storilka sklicuje v ugovoru, ne morejo izpodbiti pravilnosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora, materialnopravno zmoten. Pri presoji pravilnosti in zakonitosti sklepa o določitvi uklonilnega zapora res ni relevantno, zakaj je prišlo do storilkine plačilne nesposobnosti, pač pa je pomembno samo dejstvo, da storilka plačilno ni sposobna in da zaradi uvedenega osebnega stečaja ni upravičena razpolagati s svojim premoženjem, saj to pomeni, da določitev uklonilnega zapora v obravnavani zadevi ne bi dosegla svojega namena prisiliti storilko k plačilu globe. Ker storilka nima pravice razpolagati s premoženjem nad višino dohodkov, ki ji zagotavljajo preživetje, globe kljub določitvi in izvršitvi uklonilnega zapora ne bi bila sposobna plačati.

Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi IX. odst. 163. čl. ZP-1 storilkini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da se storilkinemu ugovoru ugodi in sklep o določitvi uklonilnega zapora razveljavi (IX. odst. 202. b čl. ZP-1).