202.b člen ZP-1

Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z (iz)rednimi pravnimi sredstvi. Ko gre za sodniške napake, so lahko podlaga odškodninske odgovornosti samo grobe kršitve sodniške dolžnosti - sodniška samovolja pri razlagi prava, v nekaterih primerih tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja (ki se izraža prek očitne napačnosti), zloraba oblasti, korupcija in druge grobe kršitve poštenosti postopka. S protipravnostjo torej sodna praksa razume le kvalificirano stopnjo napačnosti, tj. nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse, ko sodnik ne uporabi jasne določbe zakona ali predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso zaradi pristranskosti, ali če namerno ugotovi relevantne dejanske okoliščine v nasprotju z rezultati dokaznega postopka.

V predmetni zadevi bi storilcu moral biti določen uklonilni zapor. V takšnem primeru bi storilec imel možnost zaprositi za nadomestitev globe najkasneje v roku treh dni po prejemu poziva za nastop prestajanja uklonilnega zapora. Ker pa je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu, le-ta storilcu v predmetni zadevi ni bil določen. Zato je sodišče prve stopnje v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je storilcu bilo naloženo plačilo globe za storjeni prekršek, storilcu dne 9. 1. 2015 poslalo dopis, v katerem ga je opozorilo, da je Ustavno sodišče razveljavilo določbe o uklonilnem zaporu (saj sicer storilec ni mogel biti seznanjen, da mu uklonilni zapor sploh ne bo določen) in mu zato dalo možnost, da v roku 8 dni od vročitve tega sklepa zaprosi za nadomestitev globe. Tako je potrebno kljub določbi drugega odstavka 20. člena ZP-1 rok za vložitev predloga za nadomestitev globe v takšni procesni situaciji šteti od vročitve omenjenega dopisa prvostopenjskega sodišča.

Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.

Potrdilo o pravnomočnosti in dokončnosti je pristojen izdati, razveljaviti ali spremeniti zgolj tisti organ, ki je izdal odločbo, katere pravnomočnost in izvršljivost se potrjujeta. Takšnega potrdila ni mogoče izpodbijati v postopku določitve uklonilnega zapora, temveč lahko stranka zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine, organ pa mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.

Ker je storilec globo v višini 1.000,00 EUR, zaradi neplačila katere mu je bil v predmetni zadevi določen uklonilni zapor, že plačal, je s tem namen določitve uklonilnega zapora že bil dosežen in je tudi odpadla vsakršna potreba po odstopu zadeve v prisilno izterjavo.

Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.

Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.

Sodišče prve stopnje mora pred izdajo poziva za nastop uklonilnega zapora odločiti o predlogu storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora o neizvršitvi uklonilnega zapora lahko poda pritožbo le direktor zavoda.

Storilec je v obvestilu o prispelem pismu opozorjen na nastop fikcije vročitve pisma. Če zaradi storilčevih osebnih in premoženjskih razmer izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, se ustavi postopek izvršitve uklonilnega zapora in se globa prisilno izterja.

Ker je storilec v celoti plačal izrečeno globo, je utemeljen ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora in se le-ta razveljavi.

V posebnih postopkih, ki zadevajo izvrševanje sankcij, velja zožen krog pritožnikov. Krog možnih oseb, ki lahko dajo ugovor v postopku določitve uklonilnega zapora je torej zelo ozek in ne zajema tudi storilčevih sorodnikov v ravni vrsti, kot je pritožnica, ki je storilčeva hči. Ob tem je potrebno pojasniti, da je kljub njeni navedbi, da piše z očetovim dovoljenjem in v imenu očeta, ni mogoče šteti kot zakonite zastopnice, saj je pojem zakonitega zastopnika v pravu povsem nekaj drugega.

Storilec se odloči, ali ga na razgovor na centru za socialno delo glede izbire izvajalske organizacije spremlja zagovornik. Na razgovoru je storilec odstopil od opravljanja nalog v splošno korist in s tem umaknil predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.

Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga tudi nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti, mora sodišče najprej odločiti o tem predlogu in šele nato o ugovoru.

Sodišče mora v vsakem posameznem primeru preizkušati obstoj pogojev, ki narekujejo določitev uklonilnega zapora.

V postopku določitve in izvrševanja uklonilnega zapora ne more priti do zastaranja pregona za prekršek, saj pregon pomeni postopek o prekršku, v katerem se odloča o tem, ali je obdolženec storil prekršek in ali je zanj odgovoren. Po nastopu pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe nastopi faza izvršitve sodne odločbe in v tej fazi lahko pride le do zastaranja izvršitve sankcije.

Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi ugovora storilca kot neutemeljenega izhaja, da sodišče navedb v ugovoru storilca ni preverilo niti se ni do njih opredelilo, čeprav je storilec z ugovoru priloženo dokumentacijo izkazal okoliščine, ki brez dvoma kažejo na izjemno težko situacijo v družini in torej kažejo, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z namenom določitve uklonilnega zapora, torej da pri storilcu obstajajo okoliščine, zaradi katerih storilca z izvršitvijo uklonilnega zapora ni mogoče prisiliti k „prostovoljnemu“ plačilu globe. Zato bi moralo sodišče v postopku ugotavljanja utemeljenosti storilčevih ugovornih navedb opraviti še ustrezne poizvedbe, da bi lahko nato odločilo o utemeljenosti ugovora, pri čemer bi lahko zahtevalo tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.

Zaradi uvedenega osebnega stečaja nad storilko je njeno premoženje postalo del stečajne mase, s katero upravlja stečajni upravitelj v soglasju s sodiščem, storilka pa lahko od uvedbe osebnega stečaja dalje razpolaga le z morebitno plačo v višini, ki zagotavlja preživetje storilke in tistih oseb, ki jih je po zakonu dolžna preživljati. Storilka zato globe kljub določitvi in izvršitvi uklonilnega zapora ne bo mogla plačati, kar pomeni, da določitev uklonilnega zapora ne bi dosegla svojega namena, zaradi česar je potrebno storilkinemu ugovoru ugoditi in sklep o določitvi uklonilnega zapora razveljaviti.

Čeprav lahko tudi dohodki, ki jih je storilec prejemal v preteklosti, vplivajo na njegovo premoženjsko stanje, je pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev globe treba upoštevati premoženjske in socialne razmere storilca v času odločanja.